Leto je naokoli in zopet smo s srečali ob obletnici Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Kljub temu, da leto hitro mine, v Botaničnem vrtu nismo počivali. Poletne mesece leta 2015 si bomo zapomnili po vročini in suši, zato smo morali še toliko bolj poskrbeti za našo rastlinsko zbirko. Konec poletja in v začetku jeseni pa smo pričeli z obnovo prostorov za trajno semensko banko. Jeseni smo na naš vrt bili še posebno ponosni, saj je vodja vrta dr. Jože Bavcon prejel prestižno angleško nagrado Marsh Trust, za zasluge na področju varovanja rastlinskih vrst. Takoj na začetku leta 2016, v januarju, smo uspešno odprli semensko banko, kjer bodo trajno v zamrzovalnikih shranjena predvsem semena avtohtonih rastlinskih vrst z naravnih nahajališč. Prve spomladanske cvetlice, navadne male zvončke, smo v vrtu počastili s Festivalom zvončkov. Festival smo popestrili s predavanji največjega strokovnjaka o zvončkih dr. Johna Grimshawa iz Anglije (soavtorja znamenite knjige o zvončkih). Da pa je vrt res blestel v zvončkih, so poskrbeli še otroci osnovnih šol, ki so nam v okviru likovnega natečaja na temo zvončkov poslali preko 800 likovnih del in okoli 50 literarnih del. Pomladni meseci so botanični vrt zopet ovili v pisano cvetočo podobo in vrt je bil poln številnih tujih in domačih obiskovalcev. Zaključek cvetenja pomladnih cvetlic pa smo obeležili s predstavitvijo novih znamk Pošte Slovenije, na temo narcisovk. Konec aprila nam je sicer kar precejšnjo škodo povzročil snegolom. Kar nekaj dreves in grmičevja je polomilo zato smo porabili kar precej časa, da smo vso nastalo škodo tudi sanirali. Sezono vrtnarjenja smo zopet pričeli z Bolšjim sejmom rastlin, kjer so lahko obiskovalci kupili različne sadike in semena od številnih razstavljavcev. Konec maja smo tokrat drugič gostili sestanek Evropskega konzorcija botaničnih vrtov. Udeležilo se ga je 14 predstavnikov iz različnih evropskih držav. V okviru sestanka smo pripravili tudi simpozij na temo Avtohtone rastline v urbanem okolju. Naša mednarodna dejavnost je vključevala še gostujoče predavanje na simpoziju dunajske akademije, Akademie Gemeinnütziger Wissenschaften zu Erfurt. Čudovito naravo Slovenije in botanični vrt smo predstavili še prestižnemu angleškemu hortikulturnemu združenju The Worshipful Company of Gardeners. Popeljali smo jih na botanični sprehod ob Bohinju in našem botaničnem vrtu.
Delo Botaničnega vrta pa ni omejeno le na skrb za rastlinsko zbirko znotraj ograje, ampak tudi na plodno sodelovanje z različnimi drugimi institucijami, kar se tiče področja rastlin in narave. Še pred pričetkom pomembnega leta za mesto Ljubljana, leta Zelene prestolnice 2016, smo začeli intenzivneje sodelovati z mestno občino Ljubljana. Za vzdrževalce zelenih mestnih površin smo pripravili posvet Urejanje zelenih mestnih površin. Na posvetu smo jim s predavanji in praktičnimi prikazi osvetlili problematiko urejanja in vzdrževanja zelenih površin v mestu. Skupaj z Oddelkom za varstvo okolja, čebelarji, društvi in še nekaterimi deležniki smo v Botaničnem vrtu otvorili Čebeljo pot, ki bo obiskovalce popeljala v svet urbanega čebelarjenja in čebel. S pričetkom leta zelene prestolnice smo s sredozemskim rastlinjem in prvimi pomladnimi cvetlicami ozelenili prostor na magistratu, kjer je potekala prva tiskovna konferenca zelene prestolnice. Sledila je ozelenitev Stožic, kjer je potekala glavna prireditev zelene prestolnice. S prebujanjem pomladi pa smo ozelenili še notranjost info točke TočkaZate in kasneje še njene zunanje stene paviljona. Stena je zelena in cvetoča ter nudi res čudovito ozadje za marsikateri popotniški spominski posnetek. V okviru meseca biodiverzitete v Zeleni prestolnici smo v info točki izvedli še tri botanična predavanja.
V preteklem letu smo zelo dobro sodelovali tudi z Ljubljanskim gradom. Skupaj smo pripravili naravoslovno učno pot: Po poti Fleischmannovega rebrinca in izdali knjižico, ki kot vodič vodi obiskovalca po flori grajskega griča. Na gradu smo gostovali tudi s tremi tematskimi predavanji. Skupaj s kolegi z gradu pa smo pripravili razstavo Botanična zgodovina grajskega griča, ki smo jo odprli junija letos. Podobno smo pričeli plodno sodelovanje z Mestnim muzejem. S sredozemskimi čebrovkami smo ozelenili njihovo dvorišče in v oskrbo sprejeli urejanje Plečnikovega vrta. Prav tako skrbimo tudi za vrt pred Univerzo v Ljubljani, kjer smo v letošnjem letu park polepšali z zasaditvijo vrtnic v barvah logotipa Univerze v Ljubljani. Belino v logotipu predstavlja vrtnica ʹLjubjanaʹ. Dobro vzdržujemo tudi medsosedske odnose, saj smo v letošnjem letu skupaj z BIC Ljubljana in Konservatorijem za glasbo in balet v čajnici Primula pripravili kar sedem večerov poimenovanih Zimzelena Ljubljana, kjer smo kulinariko združili z glasbo in botaniko ter s pogovori zanimivih gostov. Prav tako smo okolje botaničnega vrta posodili četrtni skupnosti Rudnik, ki je v času prevzema štafete Zelene prestolnice, v vrtu pripravila razstavo umetniških izdelkov in predavanja. Kot vidite gresta flora in umetnost zelo dobro z roko v roki. To smo dokazali tudi s festivalom Svetlobna Gverila, ko se je botanični vrt ponoči odel v čarobni svet različnih luči.
V preteklem letu smo obogatili še našo zbirko publikacij, poleg ponatisa miniaturne knjižice o zvončkih smo izdali še miniaturno knjižico o žafranih (Žafrani (Crocus L.)- raznolikost v Sloveniji) in telohih (Telohi (Helleborus L.)-raznolikost v Sloveniji). Prav tako smo natisnili še knjižico o pestrosti travnikov (Travniki – zelene površine ali pisani vrtovi?) in travniške kadulje (Travniška kadulja (Salvia pratensis L.) v Sloveniji).
Preteklo leto je bilo pestro, dogodkov ni manjkalo, a še vedno pa smo najbolj veseli obiskovalcev, ki v vrtu najdejo svoj mirni kotiček in užijejo dan obdani s cvetjem…
