Jesensko srečanje društva slovensko japonskega prijateljstva je bilo letos v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani.  Začelo se je s kratkim ogledom vrta. Srečanja se je udeležil veleposlanik Japonske v Sloveniji njegova ekselenca Toshimitsu Ishigure, ki je na srečanju predstavil sodelovanje med Japonsko in Slovenijo. Po uvodnem nagovoru je sledil živahen razgovor, ki se je raztegnil še v družabno srečanje in zanimive pogovore med udeleženci.

V letu 2011, Mednarodnem letu gozdov, smo v Botaničnem vrtu organizirali nagradno igro Pozdravljeno, zeleno drevo.

Med prispelimi izdelki smo nagradili risbo Eve Zagoričnik, predstavitev drevesa Ruja Grošelj Simić ter pesmi in fotografije gospe Joži Kokalj.

Nagrajenci so dobili nahrbtnik in kemični svinčnik. Nagrade je ob Mednarodnem letu gozdov pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Fotografije nagrajenih izdelkov si lahko pogledate v nadaljevanju.

Zbirka navadne ciklame (Cyclamen purpurascens) v raziskovalnem delu botaničnega vrta.

Iz semena nabranega v botaničnem vrtu smo vzgojili ciklame, ki so že zacvetele in so naprodaj v botaničnem vrtu.

Oglejte si še nekaj slik!

Ogledate si lahko tudi prispevek o ciklamah v oddaji Na vrtu (3.9.2011) na spletni strani rtvslo.si

IMAŠ RAD-A NARAVO?
RAD-A RAZISKUJEŠ?
NE VEŠ KAJ BI POČEL-A ZADNJI TEDEN POLETNIH POČITNIC?

PRIDRUŽI SE NAM NA BOTANIČNIH URICAH V LJUBLJANSKEM BOTANIČNEM VRTU.

Športno društvo Sokol bo tudi v letošnjem avgustu izvedlo nekaj gimnastičnih nastopov ob rastlinjaku Tivoli. Vse, ki vas zanima gimanstika si ob tem lahko ogledate še rastline v rastlinjaku in ob njem. Za vse tiste, ki pa vas zanimajo samo rastline pa pridite gledat nastope in nad njimi boste navdušeni.

Nastopi in treningi se bodo odvijali:

Torek, 23. 8. 2011 ob 18.00 do 19.30
Četrtek, 25. 8. 2011 ob 18.00 do 19.30
Sobota, 27. 8. 2011 ob 11.00 do 12.30
Torek, 30. 8. 2011 ob 18.00 do 19.30

Bonski botanični vrt je bil že decembra donator prvih rastlin za naš novi tropski rastlinjak. Tokrat pa smo iz Bona dobili kar za cel tovornjak tropskih rastlin, med njimi enega imed orjaških bambusov, kolo, taco, vrčnice, alokasije in še mnoge druge. Rastline so že na ogled v tropskem rastlinjaku. V naslednjih dneh jih bomo zasadili na stalno mesto glede na to iz katerih delov sveta izvirajo. Novi tropski rastlinjak ima namreč rastline posajene po posameznih kontinetih. Tokratna pošiljka vsebuje rastline iz različnih kontinentov, kjer je tropsko podnebje.

Univerza za tretje življensko obdobje je v botaničnem vrtu izvedla prvi seminar z omenjenim naslovom.

Se vam to zdi težko? V vrtu je vedno dovolj plevela, rastline potrebujejo vode, ljudje stalno sprašujejo. Kaj torej storiti? Populiti ves plevel? A glej to ni tako enostavno, tukaj v vrtu imajo tudi plevele za rastline! So pa res nekam čudni! 

Tako hitro pomisliš, ko se tako sprehajaš po vrtu. A vse to je botanični vrt. Če imate le nekaj dobre volje, se tam da marsikaj naučiti, pa še pokramljati z obiskovalci. Skratka v vrtu ni nikoli dolgčas. Zato pridite in vsak dan boste spoznali kaj novega, pa tega še vedno ne bo zmanjkalo. Vrt ni nikoli dokončano delo. Vedno znova ga moramo vzdrževati, zato je vsaka pomoč še kako dobrodošla.

Arboretum v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani predstavlja njegov najstarejši del. Njegova podoba je bila nekoč povsem drugačna. Površina je merila komaj 33 arov. Na nekdanji njivi, kjer so gojili krompir za potrebe vojske je Hladnik leta 1810 začel zasajati botanični vrt. Na samo otvoritev vrta 11. julija 1810 je prišel prvi in glavni guverner Ilirskih provinc maršal Auguste Marmont. Po nekaterih virih naj bi tedaj zasadil dve ali celo osem dreves. Do današnjih dni tam še vedno raste lipa, ki je tudi najmogočnejše drevo v vrtu. Druga drevesa, ki jih je zasadil maršal Marmont naj bi v teh 200 letih že padla. Med njimi naj bi bil zadnji brest, ki je omagal leta 1942.

Četrtek, 21. april – ponedeljek, 25. april 2011 med 10. in 18. uro v rastlinjaku Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani v Parku Tivoli, poleg Čolnarne Cesta 27. aprila 2
Ljubljana, Slovenija

Prva sorta (Prunus x yedoensis 'Yedoensis') japonskih češenj v nasadu le teh na Večni poti 111 že cveti.