BOTANIČNI VRT UNIVERZE V LJUBLJANI PO PRVIH DVESTOLETIH (1810 - 2010)
ODDELEK ZA BIOLOGIJO BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
ODDELEK ZA BIOLOGIJO BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
| AKTUALNO | |||
|---|---|---|---|
|
| RASTLINE, KI RASTEJO V BOTANIČNEM VRTU |
| SPLOŠNI PODATKI O RASTLINI (Carica papaya) |
| LATINSKO IME | Carica papaya |
|---|---|
| AVTOR | L. |
| SLOVENSKO IME | papaja, melonovec |
| ROD | Carica |
| DRUŽINA (LATINSKO) | Caricaceae |
| DRUŽINA | papajevke |
| RED | Violales |
| RAZRED | Magnoliopsida |
| DEBLO | Magnoliophyta |
| KRALJESTVO | Plantae |
| RAZŠIRJENOST | Srednja in Južna Amerika |
| ŽIVLJENJSKA DOBA | |
RASTLINA RASTE V OZNAČENEM ( ) DELU VRTA | |
 | |
| SLIKA RASTLINE | |
|---|---|
 | |
| papaja, melonovec (Carica papaya) |
| Iz Srednje Amerike je tudi papaja (Carica papaya). Ko so jo na začetku 16. stoletja na zavojevanih ozemljih odkrili Španci, tamkajšnji prebivalci niso več poznali izvorne vrste, saj je bila že pri njih kulturna rastlina, z njihovim propadom pa je v pozabo tonilo tudi vedenje o papaji. V Evropo so jo zanesli v 17. stoletju in v Azijo v 18. stoletju. Papaja je v novejšem času postala predmet raziskav zaradi domnevno protirakavega delovanja in vpliva na imunski sistem. Vsaj del njenih blagodejnih lastnosti so najbrž poznali že prvotni prebivalci, drugače je ne bi gojili. Tekst: J. Bavcon |
  |