Ko je grofu Rihardu Ursiniju Blagayu 22. maja 1837 eden
izmed kmetov prinesel neznano rožo, se mu je takoj
zazdelo, da gre za nekaj pomembnega. Že naslednji dan
jo je poslal Henriku Freyerju, prvemu kustosu Kranjskega
deželnega muzeja z navedbo, da gre verjetno za volčin.
Freyerju se je rastlina zdela nova in je že v zapiskih dodal
– Daphne Blagayi. Bil pa je previden. To svojo domnevo je
poslal dvema botanikoma Reichenbachu (1793–1879) v
Dresden in Hoppeju (1760–1846) v Regensburg, da morda
ne bi kdo potem rastline vzel za svojo. Freyer se v svojem
opisu ni motil. Rastlina je bila res nova. Dobila je poleg
imena Blagayana, v katero jo je potem strokovno prekrstil,
še njegovo priimek zraven kot prvega avtorja, ki jo je
pravilno opisal. Torej Daphne blagayana Freyer.
Že naslednje leto, 14. maja, je sam saški kralj Frederik
Avgust II. obiskal to klasično nahajališče. Grof Blagay je
še v istem letu kraljevemu obisku na čast dal postaviti
spomenik, ki še danes priča o tem obisku rastline.
Tekst: J. Bavcon |
) DELU VRTA
