logotip vrt

200 LET - BOTANIČNI VRT V LJUBLJANI 1810 - 2010

BOTANIČNI VRT UNIVERZE V LJUBLJANI
ODDELEK ZA BIOLOGIJO
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA

Botanicni vrt skozi cas
Advertisement
PROGRAM DELAVNIC IN VODENIH OGLEDOV ZA PREDŠOLSKE SKUPINE
sobota, 14 julij 2007
V Botaničnem vrtu v Ljubljani imamo obširen program vodenih ogledov za vrtce in predšolske skupine. Botanični vrt je košček resnične narave, ki se nahaja v samem centru Ljubljane in je enostavno dostopen tudi z mestnim avtobusom. Radi bi pomagali že našim najmlajšim, da bi se naučili opazovati neposredno okolico in jo sprejeti za svojo. Obširen izbor tem vam omogoča večkraten obisk v istem mesecu ali v različnih letnih časih, ne da bi se teme ponavljale.

1.      Znanilci pomladi
Prav zdaj, v zgodnji pomladi, v Botaničnem vrtu že cvetijo nam dobro poznane spomladanske rastline – zvončki, trobentice, telohi, žafrani, jarice... Barvita preproga cvetja pod še golim drevjem. 
2.      Pozna pomlad v vrtu, april, maj

Drevje se je že olistalo. Pod njim se srečamo z divjim česnom – čemažem, ki ima jasno prepoznaven vonj. Vedno več rastlin cveti: rožnate potonike, rumen negnoj...  
3.      Cvetoče poletje

Poleti zacvetijo travniki, grmovja, gredice so polne pisanega cvetja. Spoznali in narisali bomo najlepše.
4.      Jesen v vrtu

Listje je obarvano s toplimi jesenskimi barvami in odpada z dreves. Naberemo različne liste in jih poizkusimo narisati. Med zorečimi plodovi lahko spoznamo nam nekatere poznane: od orehov do paradižnika pa žir in želod, kostanj in javorjevi "helikopterčki". V pozni jeseni spoznavamo različne buče. Več kot 20 različnih sort buč zraste v našem vrtu.

 
5.      Botanični vrt pozimi

Tudi pozimi je v botaničnem vrtu zanimivo. Ostanki posušenih rastlin, odeti v snežno obleko ali ivje so pravi okras vrtu. Januarja zacvetijo nepozebniki, sicer pa v zimskem času bolj izstopajo iglavci.  Tropski rastlinjak se pozimi spremeni v skoraj neprehodno džunglo, saj smo vanj spravili velik del rastlin, ki bi jim bilo zunaj v mrzlem zimskem času prehladno (ostale prezimujejo v našem rastlinjaku v Biološkem središču, ki si jih lahko pod našim vodstvom tudi ogledate ).

 
6.      Doživljajski sprehod

Kdo bo prvi našel polžjo hišico? Čigav storž je največji? Koliko se nas mora prijeti za roke, da lahko sklenemo obroč lipe, ki je najstarejše drevo v vrtu? Poznamo občutek, ko pobožamo nežnega pupka? Kaj jejo zlate ribice? Živijo polži tudi v vodi? Kakšne barve je lokvanj? Poglejmo v tulipanov cvet! Kako raste kikiriki?

 
7.      Razmnoževanje rastlin

Le kdo si ne želi spremljati razvoja rastline od semena dalje? Ko odpremo slastno pomarančo, kislo limono, veliko grenivko in najdemo v njih semena, jih skrbno posadimo. Pri tem se pogovarjamo zakaj ima lonček v dnu luknjico, zakaj moramo dati na dno lončka črepinjo, zakaj rastline potrebujejo vodo, kako bo iz semena zrasla nova rastlina. Namesto semen lahko izberete mlado rastlino s koreninicami, jo presadite v svoj lonček, ki ga odnesete domov.

 
8.      Plodovi in razširjanje rastlin

Rastline naših krajev in rastline tujih dežel jeseni dokončujejo rastno sezono z zorenjem plodov. Nekateri plodovi so vsem znani, drugi – nenavadnih oblik vzbudijo začudenje. Nekateri so užitni, iz drugih se da oblikovati živalico. Nekateri imajo kot kamen trdo lupino, drugi so sočni in dišeči. Koliko različnih plodov bomo našteli?

 
9.      Vonji in okusi rastlin, začimbe, zdravilne in strupene rastline

Vsi poznamo, kako diši pripravljena solata ali pečena pica. Koliko pa nas ve, da pravzaprav vohamo česen na solati in origano na pici? V Botaničnem vrtu bomo skupaj prepoznavali vonje in okuse različnih živih rastlin, ki jih zaznamo v hrani, parfumih, kremah, … 

 
10.  Drevesa naših gozdov

Koliko dreves spoznamo, ko se sprehajamo po gozdu? Bukev, hrast, smreka? Kaj pa kostanj in češnja javor in breza? Kakšna je razlika med smreko in jelko? Spoznali bomo nekaj naših najbolj znanih dreves, nabrali njihove liste in jih prilepili poleg odtisa lubja, ki ga bomo skupaj izdelali. V jesenskem času, ko se listje pisano obarva in odpade z dreves pa bomo naredili odtise listov. Poiščimo živali, ki živijo v kompostu in pomagajo pri razgrajevanju listja in nastajanju prsti.

11.  Ura pravljic in pesmic v Botaničnem vrtu
Zakaj narcise povešajo glave? Znaš zapeti pesmico o zvončku? Pravljice in pesmice otroci že  poznajo. Naj sedaj spoznajo še rastline!

Ljubljana, 4.12.2007                                                   Pedagoški vodja Botaničnega vrta v Ljubljani

                                                                               Alenka Marinček
Zadnja sprememba ( petek, 26 december 2008 )
 

DOMOV arrow STROKOVNA VODSTVA arrow VRTCI
  • English
  • French
  • Italian
 
 
| NAČRT STRANI | KONTAKTI | KJE SMO? | DELOVNI ČAS |
Zadnja sprememba:  petek 10. september 2010, 20:05
© 2010 BOTANIČNI VRT