V Botaničnem vrtu v Ljubljani imamo pripravljen obširen program vodstev po botaničnem vrtu in v okolico Ljubljane za srednje šole.

Program obsega:

• splošno vodstvo, na katerem vam predstavimo Botanični vrt, njegovo dejavnost in rastlinstvo     vrsto vsebinsko zaokroženih učnih ur, ki se navezujejo na letni čas ali učni program (npr. morfologija rastlinskih organov, sistematika, ekosistemi...)

• naravoslovne dneve

• ekskurzije v okolico Ljubljane

Z različnimi temami lahko razširite, ilustrirate in dopolnite redni pedagoški proces. Razlago vedno prilagodimo nivoju predhodnega znanja in vašim posebnim željam. Celoten program izvajamo tudi za ljubitelje rastlinstva vseh starosti in je primeren za dodatno izobraževanje učiteljev.

Splošni ogled botaničnega vrta
Sprehodimo se skozi vse dele botaničnega vrta: arboretum, skalnjak, tropski rastlinjak, močvirje, rastlinski sistem... in spoznavamo značilne rastline, njihove posebnosti, rastišča...
Pomen botaničnega vrta
Botanični vrt je več kot le zanimiv park. V samem centru Ljubljane tako lahko opazujete ogrožene, redke ali že skoraj izumrle rastline, predstavljate si biodiverziteto Slovenije, vidite živali, ki so si našle zatočišče v podobnih pogojih kot v naravi. Ogledate si lahko kako vzgajamo v kulturah redke rastline in s tem pripomoremo k njihovemu ohranjanju.
Botanični vrt skozi letne čase
Vsak letni čas nam kaže drugačno podobo rastlinskega sveta. V zgodnji pomladi zacvetijo nam vsem dobro poznane pomladanske rastline – zvončki, žafrani, telohi, trobentice. Poleti zacvetijo travniki, grmovnice, rastline v skalnjaku in na gredicah. V jeseni zorijo sadeži in  plodovi, listje se obarva in odpada. Tudi pozimi je v botaničnem vrtu zanimivo: že januarja zacvetijo nepozebniki, tropski rastlinjak pa se spremeni v džunglo.

Od sredi novembra do aprila nudimo vodene oglede sredozemskih rastlin, kaktusov in drugih sočnic v našem rastlinjaku v Biološkem središču na Večni poti 111 (nasproti Živalskega vrta).
 
Iz življenja rastlin
Učenci se spoznajo z rastlinskim življenjem. Na živih rastlinah si učenci ogledajo kako iz semena zraste mlada rastlina, kakšna je razlika med kličnimi listi in pravimi listi, v čem se razlikujejo eno in dvokaličnice, kaj so nadomestne korenine ali kakšne oblike listov poznamo. Natančno lahko opazujejo zgradbo cveta in vseh njegovih za razmnoževanje potrebnih delov.

• Razmnoževanje rastlin

• Sajenje rastlin – semena in potaknjenci
• Rastlinski organi: korenine, steblo, listi, cvet
  

• Rastlinski organi: cvet - zgradba in naloge

• Rastlinski organi: prst in korenine
• Plodovi in razširjanje rastlin
• Rastline, njih vonji in okusi ter njihov pomen za človeka
• Zdravilne rastline
• Strupene rastline
• Rastline iz časa dinozavrov

Življenjski prostori in geografska razširjenost rastlin
Za vsako življenjsko združbo so značilne svojevrstne rastline: cvetoče travniške rastline ali plavajoče vodne, mesojede rastline močvirij ali puščavski kaktusi in mlečki. V skalnjaku lahko doživimo visokogorski svet skalnih razpok in melišč in spoznamo, kako so rastline na take razmere prilagojene. V mlaki si pogledamo podvodne rastline in opazujemo vodne živali.

• Travniške rastline
• Rastline in živali v mlaki
• Barjanske rastline
• Mesojede rastline
• Puščavske rastline in njihove prilagoditve
• Rastline našega Krasa, Alpskega in Predalpskega sveta
• Sredozemske rastline
• Rastline tropskih in subtropskih krajev
• Ekološki pogoji življenja rastlin

 
Drevje in grmovnice

Koliko dreves poznamo, ko se sprehajamo po gozdu? Bukev, hrast, smreka? Kaj pa kostanj in češnja, javor in gaber, brest, jerebika, jelša, breza? Kakšna je razlika med smreko in jelko? Kako spoznamo tiso? Kako razlikujemo drevesa po listih? Kako po lubju spoznamo drevo? In – kakšna sploh je razlika med grmom in drevesom?
 
Rastlinski sistem

Sprehodimo se med gredicami. Na vsaki gredici raste veliko različnih rastlin in vendar opazimo, da so si med seboj podobne. Cvetovi različnih barv in velikosti so zgrajeni podobno, olesenele in zelnate rastline imajo enake liste – spoznali smo pestrost rastlinskih vrst znotraj iste družine. S pomočjo določevalnih ključev se učenci lahko tudi sami spoznajo z določanjem rastlin in razporejanjem le-teh v sistem.
 
Ekskurzije v okolico Ljubljane
Ljubljana je ena izmed redkih prestolnic, kjer  v neposredni bližini raste zelo raznoliko rastlinstvo: od  toploljubnega na Šmarni gori, do hladoljubnega in celo glacialnih reliktov v Iškem Vintgarju, Borovniškem peklu, kjer najdemo tudi endemičen kranjski jeglič. Na Malem Placu in pod Rožnikom lahko vidimo pravo barjansko rastlinstvo in si ogledamo še ostanke šote na Jurčevem šotišču ter močvirno rastlinstvo nekdanjega barja. Za Savo najdemo mokre in suhe travnike, prodišča, celo travnike bogate z orhidejami, ki so v Evropi zelo cenjeni in varovani, poplavni gozd, loge, vodno rastlinstvo... Učenci se naučijo opazovati neposredno okolico, jo sprejemati za svojo in se s tem tudi učijo varovati rastlinske vrste na njihovih naravnih nahajališčih. Trenutno vam nudimo strokovno vodstvo po Ljubljanskem barju in suhem travniku v Šentvidu.
Ljubljansko  barje

• Obisk ostanka barja na Malem placu z njegovim značilnim rastlinstvom
• Obisk Jurčevega šotišča
• Vzpon na Sveto Ano

Travnik v Šentvidu

• Travniške rastline
• Suhi travniki – primer ogroženih ekosistemov v Sloveniji
• Kako določamo rastline (uporaba Male flore Slovenije)

       

Ljubljana, 4.12.2007                                       Pedagoški vodja Botaničnega vrta v Ljubljani
                                                                        Alenka Marinček