Botanični vrt Univerze v Ljubljani je nastal leta 1810 kot univerzna Ustanova za potrebe Centralnih šol. Njegov ustanovitelj Franc Hladnik je takoj začel z izmenjavo rastlin s tedanjimi botaniki in bil že kmalu poznan in cenjen v tem srednje evropskem prostoru. Imel je intenzivne stike z mnogimi botaniki in botaničnimi vrtovi v tem prostoru. Njegovi nasledniki so to tradicijo nadaljevali.
Alfonz Paulin, ki je postal direktor botaničnega vrta leta 1886 pa je tradicijo izmenjave na osnovi poznanstev dvignil na višji nivo. Semena nabrana v letu 1888 je prvič izdal v obliki seznama Index seminum, ki je bil natisnjen januarja 1889. Od tedaj naprej vrt to tradicijo nadaljuje in jo samo še nadgrajuje. Paulin je začel z 30 vrtovi po Evropi, v današnjem času pa ta teče neposredno s preko 300 botaničnimi vrtovi po celem svetu, preko svetovne organizacije botaničnih vrtov Botanic Gardens Conservation International pa s preko 3000 vrtovi. Na leto tako odpošljemo od 1000 do 2000 vrečk s semeni različnim vrtovom, inštitutom in univerzam po svetu v pedagoške ali raziskovalne namene.
V današnjem času smo v vrtu ustvarili že zelo bogato semensko banko avtohtonih rastlin, ki se uvršča med večje v tem širšem srednje evropske prostoru. V njej se danes nahaja že preko 11 000 enot semen tako iz narave kot vrta. Vanjo pa že po tradiciji, ki je tudi že stara kar nekaj desetletij, vključujemo semena našega najstarejšega alpskega botaničnega vrta Juliana v Trenti, katerega upravlja Prirodoslovni muzej Slovenije. Le ta prav v letošnjem letu praznuje častitljivo 90 obletnico delovanja.
Na današnji dan smo tako to že več kot 200 letno tradicijo zbiranja semen nadgradili še s trajno semensko banko. Univerza v Ljubljani je prispevala sredstva za obnovo prostorov. Z lastnimi sredstvi smo potem prostore opremili in jih danes odprli za Javnost. Semenska banka se skupaj z arhivom Index seminum, ki sega vse do leta 1889 nahaja kar v dveh stavbah na površini preko 100 m2. Prostori so v lasti Univerze v Ljubljani in Mestne občine Ljubljana. Prav tukaj v vrtu se kaže dobro sodelovanje, ki lahko potem pripomore k boljšemu delu in še boljši podobi botaničnega vrta v svetu.
V zamrzovalnikih na -20 ℃ se že te dni nahaja preko 600 rastlinskih vrst iz narave, ki pa jih bomo v teh še zimskih dneh hitro povečali, saj imamo le te že v dosedanjih semenski banki, le da bodo sedaj shranjeni še v zamrzovalnikih. Že do sedaj je prostora za 3000 vrst v prihodnje pa bomo te možnosti še povečali. Ta semena bodo tukaj trajneje shranjena in jih bomo uporabili le po potrebi. Ta banka za vrt tako predstavlja dodatno varovanje rastlin. Botanični vrt Univerze v Ljubljani tako nekatere vrste kar nekajkratno varuje. Najprej v naravi na suhem travniku na obrobju Ljubljane, v Botaničnem vrtu na nadomestnem rastišču in v pol trajni semenski banki v suhih prostorih in v trajnejši semenski banki, ki smo jo odprli na današnji dan. Tukaj so sedaj tudi dovolj svetli prostori za čiščenje semen. Vsako leto v vrtu naberemo okrog 1200 semen različnih rastlinskih vrst tako iz vrta kot iz narave, ki jih je potem potrebno očisti in nato ustrezno določiti, dokumentirati, da imajo potem vrednost raziskovalne zbirke.
