Botanični vrt Univerze v Ljubljani se res bori z mnogo težavami, zato še vedno prosimo najširšo javnost za podporo. Da vrt ni proti razvoju in da je dejaven pa priča njegova aktivnost v zadnjem času. Zelo je aktiven na mednarodnem področju. V Goteborgu na Švedskem smo sodelovali na evropskem konzorciju botaničnih vrtov Eu kjer smo sprejemali akcijski načrt za botanične vrtove v EU in širše. Temu je sledil enotedenski sestanek partnerjev iz Italije, Francije, Malte in Slovenije LIFE SEEDFORCE na univerzi v Vidmu (Udinah) in nato tri dni v Ljubljani. Rezultati genetskih analiz že dajejo prve rezultate. Sedaj že lahko povemo, da so kraljice gora - alpska možine, ki rastejo na Poreznu in tiste, ki rastejo v Karnijskih Alpah različne. Tudi populacije nekaterih vrst Natura 2000 so pri nas številčnejše, nekatere pa so pri nas bolj ogrožene, med njimi je zanesljivo navadna obročnica z enim samim rastiščem v dolini Belice v občini Osilnica. Botanični vrt Univerze v Ljubljani predstavlja celovit pogled na rastline, zato se povezujemo z različnimi ustanovami doma in po svetu. Tako je povezava s Portugalsko, ki jo ima naš vrt tudi že iz 19. stoletja pripeljali z iniciativo mlajše ustanove kot je Muzej Krščanstva v Stični in Botaničnim vrtom v Belemu (Lizboni) do razstave z naslovom Simbolika rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjigah, ki jo v petek otvarjajo v Stični in je rezultat dela kolegov iz Portugalske. V Botaničnem vrtu UL pa bodo rastline v živo vidne in tudi označene, tako da se vsak lahko prepriča kako pomembne so take zbirke rastlin tudi za najširšo kulturo. Kljub temu, da bo do mnoge od teh šele jutri prišle iz Kopra, kjer prezimujejo, ker doma zaradi nerazumevanja nimajo prostora. Kot, da bi šlo za biblijsko zgodbo o izgnancih.
Jutri začnemo že četrto leto zapored s ponovno selitvijo rastlin iz Marjetice Koper v Ljubljano. Ob 8.15 začnemo nalagati prvi priklopni kamion za Ljubljano. V petek zgodbo nadaljujemo.
Jože Bavcon vodja botaničnega vrta
Danes je Botanični vrt začel dobivati novo ograjo. V lanskem letu je potekala rekonstrukcija Ižanke ceste in ob tem se je izkazalo, da je ograja iz leta 1955 že zelo dotrajana. Na našo prošnjo je MOL takoj prisluhnil. Res smo hvaležni MOL g. županu Zoranu Jankoviću, ki je ograjo odobril. Sedaj je prišlo do lepe in lične izvedbe ograje nad katero je lebdel in jo snoval g. podžupan doc. Rok Žnidaršič, prav tako arhitekt. Nova podoba nastaja v dobro vseh ljubiteljev vrta. Lepo bi bilo, če bi bilo z vsemi deležniki sodelovanje tako dobro kot z Mestno občino Ljubljana.
Rekonstrukcija Ižanske ceste pred Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani dobiva novo celostno podobo. MOL se je potrudila s povsem svežimi novimi cestnimi oznakami.
Zelo uspešen sestanek LIFE SEEDFORCE smo po treh dneh v Ljubljani v Botaničnem vrtu zaključili.
Sobota, 1. junij 2024 ob 10.00
PRIKAZ CEPLJENJA KAKTUSOV
Sobota, 1. junij 2024 ob 15.00
IZKUSTVENO VODENJE SKOZI VRT Z UPORABO ČUTIL
Nedelja, 2. junij 2024 ob 15.00
IZKUSTVENO VODENJE SKOZI VRT Z UPORABO ČUTIL
Četrtek, 13. junij 2024 ob 18.00
KO BOM VELIK, BOM ROŽE GLEDAL
Junij 2024
KAKTUSI IN DRUGE SOČNICE – NA ZNAMKAH SVETA, FOTOGRAFIJAH IN V ŽIVO – razstava
Tropski rastlinjak je odprt vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 10.00 – 19.00
Čajnica Primula je odprta vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 10.00 – 19.00
JUNIJ V RASTLINJAKU TIVOLI
v Parku Tivoli, poleg Čolnarne,
Cesta 27. aprila 2
Odpiralni čas rastlinjaka:
Zaprto!
Petition to preserve University Botanic Gardens Ljubljana, which has been operating since 1810.
Dear, with the petition Let's preserve the University Botanic Garden of Ljubljana, we want to preserve the historic Botanic Garden and realize its expansion in a new location. The University Botanic Gardens Ljubljana has been operating continuously since 1810. This is the second time that Slovenian Railways has cut the Botanic Garden since 1974. At that time, the garden lost 0.3 ha of land, and with this it was deprived of the possibility of expansion in this place. The construction of the second track to Ivančna Gorica will again take away a significant part of the land from the garden along the entire length of the track, which runs along one of the longest sides of the garden. The construction thus destroy the old administrative building from 1897, which today houses a valuable garden library and the Primula tea house, where visitors to the garden can take a break and refresh themselves and thus enjoy the Garden for a longer time. The Garden will lose some of the oldest trees: Metasequia glyptostroboides, which represents one of the first genotypes that arrived in Europe and, according to experts of this species, is truly unique. The oldest Ginkgo biloba in Slovenia from the very beginnings of the garden, a series of old trees from the genus Abies and many other equally valuable trees for the Garden in this part will fall. All Japanese cherries are also falling, a gift from the State of Japan in 1999.
Maj 2024
KAKTUSI IN DRUGE SOČNICE – NA ZNAMKAH SVETA, FOTOGRAFIJAH IN V ŽIVO – razstava
Sobota in nedelja, 4. in 5. maj ter 18. in 19. maj 2024
PRODAJA KAKTUSOV
Petek, 17.maj 2024 v prostorih Muzeja krščanstva na Slovenskem v Stični
Razstava
Simbolika rastlin v svetem pismu in drugih svetih knjigah
Sobota, 18. maj 2024 ob 10. uri
PRIKAZ SEJANJA SEMEN KAKTUSOV
Sobota, 18. maj 2024 od 10.00-17.00 ure
2. ustvarjalni sejem
USTVARJALNI VRT - vabilo za ustvarjalce in obiskovalce
Ponedeljek, 20. maj 2024 ob 17.00 uri
PRAZNOVANJE DNEVA ČEBEL
Sreda, 22. maj 2024 ob 17. uri
Strokovno vodstvo ob dnevu biotske pestrosti: SLOVENIJA – BOTANIČNO ZANIMIVA DEŽELA
Petek, 31. maj 2024 ob 15. uri
IZKUSTVENO VODENJE SKOZI VRT Z UPORABO ČUTIL
Petek, 31. maj 2024
BREZPLAČNI VSTOP V TROPSKI RASTLINJAK ZA UČENCE OŠ IN SŠ
Tropski rastlinjak je odprt vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 10.00 – 18.00
Čajnica Primula je odprta vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 9.30 – 18.30
MAJ V RASTLINJAKU TIVOLI
v Parku Tivoli, poleg Čolnarne,
Cesta 27. aprila 2
Odpiralni čas rastlinjaka:
Zaprto!
Na današnji dan (29. 3. 1773) pred 251 leti, se je rodil Franc Hladnik, prvi docent za botaniko, ustanovitelj in dolgoletni vodja Vrta domovinske flore - Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Sledil je raziskavam flore Kranjske, ki so jo pri nas začeli Scopoli med leti 1754 do 1769, Hacquet 1766 do 1778, Franz Xaver Wulfen me leti 1755- 1763. Prav slednji je bil tudi mentor mlademu Hladniku. Hladnik je tako imel zelo dobro podlago v svojih predhodnikih in uspešno jo je nadaljeval in odkril marsikaj novega, kar njegovi predhodniki niso. Kljub temu pa je vse svoje predhodnike zelo cenil. Njemu gre zahvala, da je botanični vrt ostal, bil je dober prijatelj Hoste, botanika in cesarjevega zdravnika na Dunaju, ki je uspel vrtu pomagati. Njegovo največje delo, ki je živo še danes, je prav Botanični vrt Univerze v Ljubljani, ki deluje še danes. Prepoznal je nadarjenost svojega dijaka Franceta Prešerna in se zanj zavzel. Njegovo botanično znanje je počastil nemški botanik Reichenbach, ki je po njem poimenoval naš monotipičen rod Hladnikia pastinacifolia, edini rodovni endemit pri nas.
Botanični vrt Univerze v Ljubljani je ponovno z dve svetovnima certifikatoma. Obnovljeni certifikat za botanične vrtove smo uspeli pridobiti povsem ob koncu leta, naslednjega za ohranjanje rastlinskih vrst pa smo dobili v petek. Od 117 vrtov na celem svetu, ki so zaprosili in šli čez zahteven postopek preverbe za pridobitev certifikata ima sedaj samo 94 vrtov na svetu certifikat za botanične vrtove in samo 18 med njimi ima še certifikat za ohranjanje rastlinskih vrst.
Po decembrskem prejemu obnovljenega certifikata za botanični vrt, so nas danes s strani svetovne organizacije botaničnih vrtov BGCI v Londonu razveselili z še drugim obnovljenim certifikatom za ohranjanje rastlinskih vrst. Čeprav smo en certifikat že imeli, smo do tega prišli še z večjim trudom in s še več dokazili kot pri prvem. Ni dovolj imeti samo strategijo, brez nje ne moreš biti certificiran vrt, ni dovolj imeti samo vizijo. Vse navedeno je potrebno tudi izvajati in potem to z izvedenimi deli dokazati, da potem zadostiš vsem pogojem za certifikat. Veseli smo, da smo v ekipi tistih najboljših na svetu.
G. nivalis 'Nova Gorica' ima zunanje perigonove liste zeleno progaste, notranji krog je v celoti zelen, z belo obrobo na spodnjem delu notranjih perigonovih listov. Ker je primerek najdena na Goriškem in je najbolj izstopajoča, sem jo poimenoval po mestu Novi Gorici (Bavcon 2008).
Botanični vrt z vsakim sončnim dnem dobiva novo podobo. Zimske rastline se prebujajojo, mali navadni zvončki, jarice, veliki zvončki kronice, žafrani, telohi se prebujajo in vrt odevajo v belino, snežno belino in vso pisano mavrico drugih barv. Obiščite ga.
Navadni mali zvončki so že zacveteli v topli dolini Dragonje, drugje še čakajo. Kljub topli jeseni in začetka zime, so letos tudi tukaj zelo pozni. Večkrat so tukaj cveteli že v drugi polovici decembra. Letošnja jesen pa je pretopla s preveč dežja, zato so letos relativno pozni, predvsem pa še ne cvetijo tako množično kot so v prejšnjih letih.
Soteska Pasice in v njej skrita bolnišnica Franja sta me že kot otroka prevzeli s svojo divjino in iznajdljivostjo graditeljev. Ne spominjam se več, kdaj sem bil prvič tam. Vem le to, da sem se z nekakšnim strahom podal čez dobro zavarovane mostičke, ki vodijo vanjo. Soteska je vlažna. Od skal včasih kar curlja, tako da moker lesen mostiček res ni videti preveč varen….
Botanični vrt Univerze v Ljubljani je prav danes prejel ponovno obnovljen certifikat za botanične vrtove. Leta 2018 je bil med prvimi prejemniki na svetu. Samo sedem od desetih izbranih je tedaj dobilo certifikat s strani BGCI - svetovne organizacije botaničnih vrtov s sedežem v Londonu.
Alfonz Paulin slovenski botanik in vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani je umrl 1. decembra 1942 v Ljubljani. O njegovi smrti sta poročala časopisa Jutro (Anonym. 1942f ) in Slovenec (Anonym. 1942a).
Franc Hladnik (29.3.1773 – 25.11.1844) ustanovitelj Vrta domovinske flore - Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani letos praznuje 250 letnico rojstva. Prav Botanični vrt je edina ustanova, ki je ostala iz časov Ilirskih provinc
Botanični vrt Univerze v Ljubljani je svoja dela predstavil tudi v okviru slovenskega paviljona Satovje besed na Knjižnem sejmu v Frankfurtu. Te dni pa se predstavlja na knjižnem sejmu v Ljubljani.
Foto Frankfurt: Doc. Marija Nabernik
Botanični vrt Univerze v Ljubljani je bil izbran v osemindvajseterico evropskih vrtov za sodelovanje v svetovnem projektu varovanja volemije (Wollemia nobilis). Uradna predstavitev projekta za javnost je bila 31.10.2023 v Bedgebury National Pinetum and Forest. Več o tem velikem projektu bomo spregovorili na bližajoči se tiskovni konferenci v Botaničnem vrtu.
Letošnjega januarja je Mestna občina Ljubljana začela s prenovo Ižanske ceste. To nam je v vmesnem obdobju povzročalo kar nekaj težav, ker se je marsikdo zaradi prenove vrtu izognil, a kljub temu smo bili potem veseli, ko so v poletnem času številni tujci kljub prenovi obiskovali vrt. Prenova se v zgornjem delu počasi bliža koncu. V tem zgornjem delu Ižanke je prav ograja Botaničnega vrta najdaljša, ki meji na cesto. Iz arhiva je razvidno, da je bila narejena let 1959 ob tedanji širitvi ceste.
Botanični vrt Univerze v Ljubljani je ob 210 letnici svojega delovanja dobil najlepše darilo, porušili so mu rastlinjak in vhodni objekt na novi lokaciji na Večni poti. Tam je vrt predviden že od leta 1974. Še neamortizirane objekte rastlinjak in vhodni objekt, lep objekt, ki je bil lepo umeščen v prostor je zamenjal megalomanski objekt, ki je sedaj zgrajen z EU sredstvi, vrt pa je izgubil vse prostore namenjene njemu, ki so bili zgrajeni iz davkoplačevalskim denarjem. Res je skoraj neverjetno, da v dobi ko govorimo o zmanjšanju biodiverzitete se najstarejši posvetni ustanovi, ki se z biodivreziteto sedaj ukvarja že 213 let krči možnost za napredek. Tako smo v sredo 18.10. in četrtek 19.10 že četrto leto zapored svojo veliko zbirko sredozemskih rastlin selili v rastlinjake Marjetice Koper v Koper, ki nam je edina lahko zagotovila prezimovanje rastlin v zanje normalnih pogojih. To pa veliko stane, predvsem je pa tak prevoz v velikih kontejnerskih šleparjih za rastline tudi težava, ker jih je potrebno krajšati, da gredo na kamione in še posebej je to slabo za kakteje, ki so v vrtu že vse od leta 1955 in tega ne prenašajo najbolje. Skratka po Evropi gradijo botanični vrtovi nove rastlinjake še posebej po kovidu, ko se je pokazalo kako pomembne so rastline. Pri nas se je pa vrt začelo podirati, botanični vrt še vedno po 32 letih samostojne države nima urejenega ne financiranja ne kadrov. Res je sramotno, da fakulteta v vseh teh letih najstarejši matični ustanovi ni znala in ni hotela zagotoviti tega kar vrtu pripada.
Rastline smo v sredo 18.10 začeli nalagati ob 7.30 in potem so po kakih dveh urah potovale v Koper kjer je sledilo razlaganje.
Sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij
Ensconet Consortium Consortium Consortium
Letter of Support University of Ljubljana
ETABLIERUNG MIT TRADITION UNS WISSEN SEIT 1810
BOTANISCHER GARTEN FEIERT - BIODIVERSITÄTSWÄCHTER FÜR 213 JAHRE!
