Peticija ohranimo Botanični vrt, ki deluje že vse od leta 1810.
V Botanični vrt Univerze v Ljubljani sedaj po letu 1974 že drugič posega železnica. Drugi tir do Ivančne Gorice bo zopet odvzel znaten del vrta. Porušena bo stara upravna zgradba kjer je Čajnica Primula. Vse kar je bilo obljubljeno s prvim posegom, da bo zaživel tudi novi vrt na Večni poti je sedaj porušeno. V času corone pa je Botanični vrt na novi lokaciji pod Rožnikom izgubil vse.
Zato podprite Botanični vrt! Zahtevamo drugačne rešitve, da vrt ohranimo v sedanjem obsegu. Na novi lokaciji pa je potrebno izpolniti vse iz leta 1974 dane zaveze in vrtu zgraditi nazaj vse, kar mu je bilo porušeno ter tam urediti 37 ha vrta.
Prvo podpisani vodja Botaničnega vrta znan. Svet. Dr. Jože Bavcon
Povezava do peticije, ki jo lahko podpišete!
Torek, 6. maj - 31. maj 2025
RAZSTAVA O ČEBELAH: VARUHI ZEMLJE
Sobota, 24. maj 2025 od 10-17.00 ure
USTVARJALNI SEJEM
Tropski rastlinjak je odprt vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 10.00 – 18.00
Čajnica Primula je odprta vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 9.30 – 18.30
MAJ V RASTLINJAKU TIVOLI
v Parku Tivoli, poleg Čolnarne,
Cesta 27. aprila 2
Odpiralni čas rastlinjaka:
Zaprto!
Carl Linné (23. maj 1707– 10. januar 1778), švedski botanik, zdravnik in zoolog, geolog, etnobotanik - skratka polihistor, velja za očeta taksonomije in enega začetnikov sodobne ekologije. S pionirskim delom pri poimenovanju rastlin z latinskimi imeni je botaniki in zoologiji dal znanstveno podlago, ki omogoča globalno razumevanje.
Botanični vrt Univerze v Ljubljani se zaveda pomena biodiverzitete. Že 215 let varuje ogrožene in številne avtohtone vrste na nadomestnem rastišču.
Sobota, 7. junij 2025 ob 14.00
VRTNI SKALNJAK
Nedelja, 8. junij 2025 ob 14.00
VRTNI SKALNJAK
Tropski rastlinjak je odprt vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 10.00 – 19.00
Čajnica Primula je odprta vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 10.00 – 19.00
JUNIJ V RASTLINJAKU TIVOLI
v Parku Tivoli, poleg Čolnarne,
Cesta 27. aprila 2
Odpiralni čas rastlinjaka:
Zaprto!
Foto: Žiga Gorišek
Sadimo skupaj in ustvarjamo nove zelene kotičke za študente in vse zaposlene. Na ALUO smo v četrtek zasadili tri rešeljike, simbol trdoživosti. Drevo, ki prenese sonce, sušo in veter, saj izvira iz Krasa. Pod njimi smo zasejali cvetoči travnik in zasadili nekaj medovitih rastlin: čistec, kaduljo, ivanjščico, zvončke in jarice. Na že zeleni površini, na terasi ob fakulteti, tako večamo rastlinsko pestrost in ustvarjamo senco, kjer se bodo pod krošnjami dreves lahko v lepem okolju družili študentje skupaj s profesorji.
Univerza v Ljubljani, Botanični vrt Univerze v Ljubljani in študentje ter predstavniki Pedagoške fakultete so danes v okviru projekta Hrana za možgane z avtohtonimi medovitimi rastlinskimi vrstami zasadili travnik pred Pedagoško fakulteto.
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani (krajše ALUO) letos praznuje svojo osemdesetletnico. Veselimo se tega in Akademiji želimo še mnoga leta plodnega ustvarjanja. Rastline vedno povezujejo, so lahko znanstveni objekt ali tudi estetski užitek. Če pa se oboje skupaj združi, nastanejo zelo stare povezave med Botaničnimi vrtovi in umetniki, ki so bili vedno sestavni del znanstvenih publikacij. Brez znanstvene ilustracije v preteklosti ni šlo. Ta žlahtna tradicija se v svetu ohranja in zato smo res veseli sodelovanja z ALUO katerih plod so bile že številne razstave in delavnice, tudi za najširšo javnost. Le s sodelovanjem lahko ohranjamo holistični pogled na svet, ki je plod dolgoletne tradicije evropskih Univerz.
Od vseh letošnjih predstavnikov drevesnih medovitih vrst je prav Češnja tista, ki začenja s cvetenjem sedaj. Letošnji izbor znamk namreč vsebuje štiri medovite vrste.
Med prvimi kosmatinci, ki pri nas zacvetijo, je velikonočnica (Pulsatilla grandis). Čeprav je pri nas najbolj poznana, je kljub temu to ena izmed naših najredkejših vrst. V Sloveniji raste na skrajni jugozahodni meji areala. Prav zaradi redkosti v našem rastlinstvu jo uvrščamo na seznam ogroženih vrst. Je značilna stepska vrsta, ki pri nas doseže skrajno zahodno mejo svoje razširjenosti. Le ta je v naravi že odcvetela v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani pa se na skalnjaku, ki je kljub vsemu rahlo mrazišče, ker je najnižja točka v vrtu, razcveta ravno te dni, tako da jo še lahko še vidite v živo.
Društvo zelenih nadzornikov je v soboto 5.4.2025 urejalo mali žepni park ob Barjanski cesti pred dohodom do osnovne šole Trnovo. Trikotnik, ki je bil že delno obdan z živo mejo so člani društva zelenih nadzornikov zasadili s toploljubnimi rastlinami, ki bodo zanimive za različne opraševalce.
Franca Hladnika ustanovitelja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani smo letos za njegov rojstni dan 29. marca 1773 počastili z novo knjigo Franc Hladnik in Nicolaus Thomas Host: sodelovanje Franca Hladnika in Nicolausa Thomasa Hosta v duhu razsvetljenstva v Ljubljani in Dunaju
Knjiga govori o botaničnem sodelovanju med Ljubljano in Dunajem. Opisuje sodelovanje med vodjo vrta Francom Hladnikom in cesarjevim zdravnikom Thomasom Nikolajem Hostom na Dunaju. Začelo se je v Julijskih Alpah, kjer je že leta 1792 Thomas Host prvič botaniziral skupaj s Karlom Zoiso. Franc Xaver Wulfen iz Celovca je bil botanični mentor tako Karlu Zoisu kot Francu Hladniku ustanovitelju vrta Domovinske flore. Hladnik je zahajal k družini Zois in bil del razsvetljenskega kroga Žige Zoisa. Čeprav se takrat še ni tako poudarjala potreba po varovanju rastlinskih vrst je Host na Dunaju ustanovil vrt Avstrijske flore in v Ljubljani pa je Hladnik prav tako ustanovil vrt Domovinske Flore. Oboje je kar klicalo po sodelovanju. Kljub Ilirskim provincam, ki so bile pod Francoskim protektoratom, sodelovanje ni bilo nikoli prekinjeno. Leta 1812 je v Ljubljano prišlo prvo Hostovo pismo s prošnjo za semena kranjskih rastlin. To sodelovanje med Ljubljano in Dunajem preko obeh botaničnih vrtov poteka še danes. Plod sodelovanja med Dunajem in Ljubljano je tudi omenjeno delo. Hladniku smo ob 210 letnici odkrili doprsni kip v Botaničnem vrtu. Njegovo življenje je obdelano v samostojni monografiji iz leta 2012. Danes pa je tukaj še novo delo, ki kaže na njegovo evropsko sodelovanje in pomen Botaničnega vrta. Svojo zgodovino moramo poznati, še bolje pa bi bilo, če bi to najstarješo akademsko ustanovo znali tudi spoštovati in nadgraditi, ne pa, da se po 33 letih samostojne države še vedno bori za preživetje. Smo zares pozabili na razsvetljenski duh?
Prva japonska češnja izmed mnogih krasotic je zacvetela
Kljub mrazu zjutraj je bilo v Botaničnem vrtu vseeno okrog ničle, ponekod celo malo pod njo, a ko je posijalo sonce so se prvi cvetovi razprli. Zadnjih štirinajst dni jo stalno opazujemo, pa se do danes zjutraj ni odprl noben cvet. Ob 8.30 se je začel razpirati prvi cvet, potem je zapihalo in malo zaustavilo, sedaj pa jih že nekaj cveti…
USTANOVA S TRADICIJO IN ZNANJEM, ŽE VSE OD LETA 1810!
BOTANIČNI VRT PRAZNUJE - ŽE 215 LET VARUH BIODIVERZITETE!
