Peticija ohranimo Botanični vrt, ki deluje že vse od leta 1810.
V Botanični vrt Univerze v Ljubljani sedaj po letu 1974 že drugič posega železnica. Drugi tir do Ivančne Gorice bo zopet odvzel znaten del vrta. Porušena bo stara upravna zgradba kjer je Čajnica Primula. Vse kar je bilo obljubljeno s prvim posegom, da bo zaživel tudi novi vrt na Večni poti je sedaj porušeno. V času corone pa je Botanični vrt na novi lokaciji pod Rožnikom izgubil vse.
Zato podprite Botanični vrt! Zahtevamo drugačne rešitve, da vrt ohranimo v sedanjem obsegu. Na novi lokaciji pa je potrebno izpolniti vse iz leta 1974 dane zaveze in vrtu zgraditi nazaj vse, kar mu je bilo porušeno ter tam urediti 37 ha vrta.
Prvo podpisani vodja Botaničnega vrta znan. Svet. Dr. Jože Bavcon
Povezava do peticije, ki jo lahko podpišete!
Junij - Avgust
SPOMINJANJE PRIHODNOSTI
Tropski rastlinjak je odprt vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 10.00 – 19.00
Čajnica Primula je odprta vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 10.00 – 19.00
AVGUST V RASTLINJAKU TIVOLI
v Parku Tivoli, poleg Čolnarne,
Cesta 27. aprila 2
Odpiralni čas rastlinjaka:
Zaprto!
Ginkgo biloba je edina preživela rastlinska vrsta velike skupine golosemenk, ki je svoj razcvet doživela v Kredi. Lahko bi rekli, da gre za evolucijsko izredno odporno vrsto z neverjetnim genotipom. Vsekakor bi moral biti vsaj s tega stališča zelo zanimiv za raziskovalce. Od preko 20 različnih vrst ginka, ki so v svojem razcvetu rastle po celi severni polobli, je do danes preživela ena sama že omenjena vrsta. Ker je preživel tudi ledeno dobo in so najprej našli njegove okamenele ostanke in šele nato žive rastline v Aziji, ga je Charles Darwin krstil kar za živi fosil.
V februarju leta 1999 smo v Botanični vrt Univerze v Ljubljani dobili diplomatsko darilo za državo Slovenijo – japonske češnje. Podarilo jih je združenje ljubiteljev cvetočih češenj. V vrt je prispelo sedem različnih vrst oziroma kultivarjev: Prunus campanulata, P. x yedoensis 'Yedoensis', P. jamasakura 'Kenro-kuen-kumagai', P. lannesiana 'Goiko', P. lannesiana 'Sekiyama', P. sargentii in P. verocunda 'Antiqua'. Češnje so iz drevesnice Saitami v bližini Tokija. Slovesna predaja češenj je bila tretjega februarja leta 1999 v japonskem parlamentu. Eno leto so vse te sadike, rasle v karantenskem nasadu v Botaničnem vrtu na Ižanski cesti 15. Ob obisku Njene cesarske visokosti princese Sayako, od 8. – 11. oktobra 2000, pa je prišlo do slovesne zasaditve prve sadike japonske češnje na predvideni novi lokaciji botaničnega vrta, na Večni poti 111.
Od takrat naprej so vsako pomlad tam številni obiskovalci uživali v cvetenju češenj in tam so se odvijali tudi hanamiji.
Japonske češnje imajo za Japonce velik simbolni pomen skozi celotno njihovo zgodovino. V devetem stoletju so zasadili prvo češnjo pred cesarsko palačo in od takrat naprej nosijo zanje pečat aristokratske rastline.
A po skoraj 25 letih od njihove zasaditve na Večni poti lahko ugotavljamo, da niti diplomatskih daril ne znamo ceniti. Ob gradnji novega Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) pa se je podrlo vse še neamortizirane objekte namenjene Botaničnemu vrtu in tudi japonske češnje so utrpele veliko škodo. Češnje kot občutljive rastline takšnih posegov ne prenesejo, na kar smo vsa ta leta opozarjali, zaman. Češnje, ki so že dajale lepo podobo novim vhodom v nove fakultete, so sedaj zdesetkane. Kar 20 velikih dreves je sedaj suhih ali na pol suhih, verjetno pa jih bo še nekaj. Zaradi tega bodo nekoč čudovito cvetoča dreves te dni padla pod rezili žage. Dandanes dajejo tako zelo klavrno podobo protokolarnega darila. Botanični vrt je stalno opozarjal na problem gradnje ob češnjah, a zaradi tega smo bili krivi, saj naj bi s tem zavirali znanost. Nasad japonskih češenj je bil zasnovan tako, da je dajal simbolično povezavo japonske in naše kulture. Japonske češnje so rastle po celotni prejšnji dolžini stavbe, potem so se zlile v bližnji gozd, kjer so ob istem času zacvetele naše divje češnje, torej naša naravna vrsta. Sedaj pa naprej od nasada japonskih češenj raste povsem tuja vrsta, gledičija, ki s češnjami in povezavo obeh kultur nima nobene zveze. To kaže na naš odnos do rastlin, do diplomatskega darila in nenazadnje tudi do najstarejše naše akademske ustanove Botaničnega vrta ter rastlinske pestrosti Slovenije katero predstavlja že 215 let.
Zaradi tega, ker je bil Botanični vrt ustrežljiv in prijazen, je ob novi gradnji NIB izgubili vse prostore in postal nezaželeni zaradi opozarjanja posledic gradnje na japonske češnje. Ob tem prav tako Botanični vrt UL v novi stavbi ni dobil niti enega kvadratnega metra prostora.
Zaradi akademskega pohlepa in prestiža kdo bo koga, pa rastline naše tihe spremljevalke izgubljajo svoj prostor.
Znan. svet. dr. Jože Bavcon Vodja Botaničnega vrta UL
Petek, 19. september 2025 ob 12.00 uri
OTVORITEV HOTELA ZA ŽUŽELKE
Torek, 30. september 2025 ob 17.00 uri
LJUBLJANSKI TROPI
Tropski rastlinjak je odprt vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 10.00 – 18.00
Čajnica Primula je odprta vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 10.00 – 18.00
SEPTEMBER V RASTLINJAKU TIVOLI
v Parku Tivoli, poleg Čolnarne,
Cesta 27. aprila 2
Odpiralni čas rastlinjaka:
Zaprto!
Obiski iz tujine se te dni kar vrstijo. Danes so nas obiskali kolegi iz Beograjskega botaničnega vrta Jevremovac. Iz Ljubljane bo do njih romalo kar nekaj rastlin, ki predstavljajo slovensko floro. Mi pa od njih dobimo rastline, ki predstavljajo Balkansko floro. Dopolnjevanje zbirk, izkušenj in dobrih praks je stalnica med botaničnimi vrtovi. Botanični vrt UL je v svetu zelo poznana, prav zato imamo pogoste obiske kolegov.
Po več kot desetih letih nas je spet obiskal kurator Bonskega Botaničnega vrta Dr. Wolfram Lobin, sedaj že v pokoju, a še vedno aktiven raziskovalec flore.
Vljudno vas vabimo na tiskovno konferenco ob 215-letnici Botaničnega vrta v petek 11. julija ob 11. uri v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, pri Čajnici Primula.
Izšla je nova knjiga z naslovom: Franc Hladnik in Nicolaus Thomas Host
Tekst je v slovenščini in angleščini
V letu 1998 smo dobili kot donacijo zelo bogato zbirko starih kaktej in mlečkov sedaj žal že pokojnega entomologa Sava Breliha. Rastline so podobne starosti, kot so naše iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Začetek zbirke sega v leto 1955 in iz istega časa izvirajo tudi donirane rastline. Kar nekaj jih je že cvetelo vsako leto, medtem ko so nekatere vrste pa tiste, ki cvetijo poredko in ti dve sta eni izmed njih. Zato smo se jo letos zelo razveselili. Ogledate se je lahko v odprtem delu pred tropskim rastlinjakom.
Čestike ALUO za njenih 80 let. Slavnostna akademija na Kongresnem trgu, na odprtem javnem prostoru kaže njeno pisano paleto dejavnosti. Že sama postavitev na odru je, kot da bi se sprehajali po Galeriji. Ali pa da bi se posedli na obronek pisano cvetočega travnika in uživali v njegovih barvah, šelestenju trav in oglašanju različnih zvokov opraševalcev in ptičev. S sliko, podobo, glasbo in besedo so na plano postavili ljubezen do dela, ustvarjanja in ljudi, ki jo predstavljajo.
V nedeljo 15.6.2025 bo Botanični vrt Univerze v Ljubljani gostil dogodek A day of Ecological Belonging in Ljubljana. Dogodek poteka v okviru The Wellbeing Project in bo uvod v Global Heart Summit, ki se bo tokrat odvijal v Ljubljani med 17. in 20. junijem v Cankarjevem domu. Svetovni voditelji, misleci in vizionarji bodo predstavili svoj poglede, razmišljanja ter rešitve na probleme sodobnega sveta, ki seveda vplivajo tudi na naše dobro počutje in počutje celega sveta. Na pred-dogodku v Botaničnem vrtu pa se bodo zbrali predstavniki iz različnih držav sveta, študentje štirih univerz (Georgtown Univeristy, Centro Universitario Facens, University of Hawaii na Manoi, Univerza v Ljubljani) in se v miru v objemu narave pripravili na veliki dogodek Heart Summit. V današnjem času hitenja in urbanizacije so prav zeleni kotički narave tisti, ki človeka povežejo z njegovim prainstinktom, ga umirijo in nanj delujejo navdihujoče. Prav druženja in sestanki v zelenem okolju so lahko vir novih idej in rešitev za človeštvo in naravo.
Botanični vrt Univerze v Ljubljani
S profesorji iz Tajvana iz Sun Yat-sen University smo ze od četrtka na terenu po Sloveniji. Po poteh Scopolija prve dni. Nato po dolenjskih travnikih krakovskem gozdu in sedaj že na točkah life seed force projekta kjer raste marsilka.
Carl Linné (23. maj 1707– 10. januar 1778), švedski botanik, zdravnik in zoolog, geolog, etnobotanik - skratka polihistor, velja za očeta taksonomije in enega začetnikov sodobne ekologije. S pionirskim delom pri poimenovanju rastlin z latinskimi imeni je botaniki in zoologiji dal znanstveno podlago, ki omogoča globalno razumevanje.
Botanični vrt Univerze v Ljubljani se zaveda pomena biodiverzitete. Že 215 let varuje ogrožene in številne avtohtone vrste na nadomestnem rastišču.
USTANOVA S TRADICIJO IN ZNANJEM, ŽE VSE OD LETA 1810!
BOTANIČNI VRT PRAZNUJE - ŽE 215 LET VARUH BIODIVERZITETE!
