PROF. DR. ŠIFTARJU V SLOVO
Poslovil se je velik človek, izredni prof. dr. Aleksander Šiftar (29. avgusta 1938 - 26. 3. 2026). Rastline so mu bile hobi in posel, zato je bil tako dober. Rad jih je imel in kadarkoli si se z njim pogovarjal je pogovor vedno nanesel na rastline. Bi je dolgoletni uspešen strokovni vodja in nato direktor Vrtnarstva Murska Sobota, ki ga je razvil v eno izmed vodilnih ne le v Sloveniji, ampak v celotni bivši skupni državi. Človeku, ki je izredno dober strokovnjak, teoretik in praktik s širokim znanjem. Ob vsem tem pa ima rastline še resnično rad in ob njih uživa.
PREDSTAVITEV ZNAMK DIVJE ZAČIMBE
Ko smo leta 2003 imeli prvo predstavitev poštne znamke ob 170 letnici rojstva botanika, vodje vrta in dopisnega člana SAZU Alfonza Paulina, doma iz Leskovca Pri Krškem si niti v sanjah nismo upali misliti, da se bodo te predstavitve nadaljevale. Tedaj smo se na celo snežen dan stiskali v malem prostoru v stari upravni stavbi, kjer je bil edini prostor. A če so temelji dobri in če je interes obojestranski, potem se dobre zgodbe nadaljujejo. In res je tako, rastline so stalnica. Obdajajo nas povsod. Pošta Slovenije ima tudi eno izmed najbolj razvejanih mrež. Botanični vrt UL pa ima svoj naravni laboratorij prav tako po celi Sloveniji. Imamo skupne povezave in rastlinstvo je prav tako zelo priljubljena tema na znamkah, ne samo pri nas ampak tudi v svetu.
CITY-MOVE PROJEKT
Vabljeni, da se pridružite mednarodnem projektu CITY-MOVE - gibanje mladih na sodoben in privlačen način, katerega partner je Zdravstveni dom Ljubljana. S pomočjo aplikacije osvojite različne gibalne izzive. Povezavo do aplikacije in gibalnih izzivov lahko pridobite tudi preko QR kode, ki se nahaja na vhodnih vratih v recepcijo tropskega rastlinjaka pri nas v Botaničnem vrtu.
ŽAFRANI 2026
Kako malo je potreba, da nas narava razveseli, le opazovati jo maramo in jo poskušati razumeti. Čeprav danes velikokrat razpravljamo o tem kako kmetijstvo lahko naravo uničuje in kako naravi ne znamo prisluhniti je prav vse mogoče, če le znamo z naravo pravilno gospodariti. Pozabljamo, da so to kulturno krajino skozi stoletja oblikovali ljudje, ki so znali s pokrajino sonaravno gospodariti. Saj, če to niso znali jih je narava dobesedno povozila. Danes v dobi subvencij, temu ni več potrebno. Tudi, če ni pridelka ali če ta ostane kar na poljih , ker se ne splača, se nihče ne sekira. Prav neverjetno je koliko nepobranih pridelkov danes ostane na poljih. Pa to ni dobro, ker bi lahko tudi pridelke, ki niso šli v prodajo prodali morda za malo manjšo ceno prodali. A nič se ne splača!
APRIL V BOTANIČNEM VRTU
April 2026
Razstava sekcije slikarjev amaterjev Bovške
Sreda 8. april 2026 ob 17.00 uri
RAZMNOŽEVANJE OKRASNIH RASTLIN S POTAKNJENCI
Sreda, 22. april 2026 ob 17. uri
DAN ZEMLJE V BOTANIČNEM VRTU
Sobota, 25. april 2026 ob 10. uri
BOLŠJI SEJEM in USTVARJALNI VRT
Tropski rastlinjak je odprt vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 10.00 – 18.00
Čajnica Primula je odprta vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 11.00 – 17.00
FESTIVAL ZVONČKOV 2026
Nove sorte zvončkov v Sloveniji 2016-2026
Slovenske sorte navadnega malega zvončka (Bavcon 2008) so bile prvič v tujini registrirane s strani The Royal General Bulbgrovers Association KAVB v letu 2013 (W. Snoeijer & H. van Dijk 2013). Nadaljnje opisane sorte (Bavcon 2014) pa so objavljene v knjigi A Gardener 's Guide to Snowdrops (F. Cox 2019). V njej so vse naše sorte tudi ilustrirane. Nekaj izmed vseh opisanih sort, ki so priznane v tujini, je priznanih tudi v Sloveniji (Bavcon 2018, Bavcon & Ravnjak 2025, 2026). V zbirki zvončkov v Botaničnem vrtu UL, ki obsega preko 8900 enot še vedno lahko najdemo nove kombinacije, ki so po nekaj letih osnova za opis novih sort. Prav tako nove kombinacije, kljub že več kot 25 letnem intenzivnemu raziskovanju te vrste v Sloveniji v naravi še vedno najdemo nove različice. Tako smo v zadnjih letih opisali nekaj povsem novih sort, ki so bile objavljene v Sloveniji, še več pa v tujini (Bavcon Ravnjak 2020, 2024, 2025, 2026). V Botaničnem vrtu UL smo do sedaj poleg znanstvenih člankov o zvončku izdali kar nekaj znanstvenih monografij o tej vrsti pri nas. Prva je izšla leta 2008 in bila v tujini razprodana v prvem letu zato sta sledila dva ponatisa z dopolnitvami 2009 in 2012. Leta 2014 je izšla nova obsežna monografija. Ob 200 letnici Botaničnega vrta UL smo izdali miniaturko, kjer so opisane vse do tedaj opisane sorte v Sloveniji, 2016 je izšla druga izdaja z dopolnitvami novih sort in letos izide tretja izdaja miniaturke z 277 stranmi, kjer so dodane vse novo opisane sorte. Knjižica predvidoma izide do festivala zvončkov.
MAREC V BOTANIČNEM VRTU
Marec in April 2026
Razstava sekcije slikarjev amaterjev Bovške
Tropski rastlinjak je odprt vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 10.00 – 16.30
Čajnica Primula je odprta vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 10.00 – 16.45
JOŽE PLEČNIK IN BOTANIČNI VRT
Jože Plečnik, slovenski arhitekt, univerzitetni profesor in akademik se je rodil na današnji dan 23. januarja 1872 v Ljubljani († 7. januar 1957). Če bi govorili z današnjim jezikom sodobnih mest, bi lahko rekli, da je poleg arhitekture obvladal tudi zeleno infrastrukturo, saj je v mestni prostor vnašal zelenje, rastline, ne le drevesa (topole, divji kostanj, platane, breze…) tudi čisto običajne rastline.
PRVI ŠOPEK ZVONČKOV
Prvi šopek zvončkov je zacvetel tudi na tratah Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.
Kot običajno so prvi vedno v zavetju grmov, tokrat leske. Njim so se pridružile še prve jarice.
SILVESTRSKI ZVONČKI
Povsem pomladno in sončno vreme v Slovenski Istri je poskrbelo za pravo pomlad tudi med rastlinami. Prvi zvončki, ki so letos najprej zacveteli in to že 29 in 30 novembra so sedaj že začutili zaresno pomlad. Te dni je tako v Istri tako cvetoče, kot da bi res že bilo konec zime. Letošnje ugodne razmere, mraz in prve slane in nato toplo vreme, ko se temperature gibljejo tudi preko 10° C z dovolj sonca, je bilo dovolj da so vzpodbudili večino, da je že zacvetela. V bleščavi zelenike, ozkolistne lobodike, laškega kačnika, ostrolistnega beluša dajejo zares pomladno in prav nič zimsko podobo. Zvončkom se pridružuje še cvetenje grmičaste šmarne detelje, ki s svojo rumenino prav polepša zimzelen grmiče, ki se nahajajo med njimi ali nad njimi. Ker opraševalcev kljub vsemu ni prav veliko, pa si zvončki v tej fazi pomagajo kar z vetrom. Ko zapiha rahel veter ali rahla burja se zazibljejo in cvetni prah se vsuje iz njih. Vsaj nekaj pa ga zanese tudi na brazde, tako da bo kljub temu vsej nekaj semena. Tiste malo poznejše pa bodo lahko oprašile še divje in domače čebele in čmrlji. Te dni pa jih ni dosti opaziti, tako da bodo ti posebni istrski zvončki, ki vsako leto cvetijo najprej. To že vsaj 20 let opazujemo tudi v zbirki Botaničnega vrta v Ljubljani. Tam so letos istrski zacveteli 18. decembra.
Tukaj v Istri pa mora večina zacveteti še v temperaturah, ki so zanje ugodne to je okrog 10° C, kasneje pa je pretoplo in se cvetovi kar zasušijo, ne proizvajajo več nektarja za opraševalce in cvetni lističi se tudi takoj zasušijo. Zato so se v večini tudi genetsko prilagodili tem razmeram z zgodnjim cvetenjem, ki ga ohranjajo tudi v kulturi.
Jože Bavcon
FRANCE PREŠEREN IN BOTANIČNI VRT
Morda niste vedeli da je bil prvi vodja Botaničnega vrta v Ljubljani tudi ravntelj gimnazije katero je obiskoval tudi France Prešeren.
Franc Hladnik (1773-1844) je bil po rodu Idrijčan, po študiju teolog, vendar zaradi slabega zdravja ni nikoli opravljal svojega poklica. Bil je skriptor v licejski knjižnici, poučeval je na raznih šolah, bil direktor normalke in gimnazijski perfekt. V času francoske uprave je bil profesor na Centralni šoli, po odhodu Francozov pa spet prefekt. Pod njegovim vodstvom se je ljubljanska gimnazija povzpela na raven najboljših v avstrijskih deželah. Cesar Franc I. ga je zato leta 1818 odlikoval z zlato medaljo. Bil je tudi profesor in perfekt našega pesnika Franceta Prešerna, ki ga je kot odličnega dijaka celo predlagal za štipendijo (Praprotnik 1994).
PRVI ZVONČKI
Prvi zvončki v topli slovenski Istri se razcvitajo. Prvi popolnoma se je razcvetel prav ta vikend (29-30.11.2025). Prvič v več kot 20 letih opazovanj, da je v naravi zacvetel že novembra. Stari domačini znajo povedati, da so včasih cveteli že za Miklavža ali kasneje okrog božičnih praznikov. Letos so bile temperature ravno prave. Močna poletna suša, dovolj dežja kasneje v oktobru in novembru in hkrati prve zmrzali po tem in nato lepo vreme. Vsi pogoji so bili izpolnjeni in pričakovati je bilo, da bodo zacveteli. In res se je zgodilo ta vikend.
MILENIJSKA SEMENSKA BANKA - PRVIH 25 LET
Milenijska semenska banka (MSB) 20. 11. 2025 praznuje svojih prvih 25 let! MSB je raziskovalni objekt svetovnega formata v Sussexu v Združenem kraljestvu. Podzemni trezorji so odporni proti poplavam, bombam in sevanju ter hranijo zbirko več kot 2,5 milijarde semen s približno 40.000 vrstami kar pomeni malo preko 15 % vseh semenk na svetu. To je najbolj raznolik vir divjih rastlin na Zemlji – ohranjen in upravljan v imenu več kot 100 držav in ozemelj ter, kadar koli je to mogoče, na voljo za raziskave in obnovo.
JESEN V BOTANIČNEM VRTU 2025
Obiščite v jesenske barve odet čarobni vrt s strahci in poučnim pokopališčem. Sprehodite se med šelestenjem listja in občudujte njegovo barvitost. Drevesa iz različnih koncev sveta se zelo različno barvajo in dajejo svoje različne odtenke. Nekateri zanimivi plodovi pa to barvitost le še popestrijo. Velika rumena soplodja maklure ali pa grozdasti drobni plodiči lepoplodovke ali pa rdeče obarvane škofove kapice in bleščeča se semena potonik. Še marsikaj drugega boste odkrili, če se boste sprehodili med rastlinami. Jeseni je barvna paleta najlepša, naužijmo se njenih barv.
PETA SELITEV RASTLIN - BREZDOMK
Botanični vrt že peto leto seli sredozemske rastline v rastlinjake Marjetice Koper. Jutri in v četrtek bomo naložili dva velika priklopnika rastlin. Spomnimo, Botaničnemu vrtu Univerze v Ljubljani se je v času kovida od 2020 do 2022 podrlo tako večji rastlinjak za sredozemske rastline preko 576m2 kot velik dvokrilni vhodni objekt z osrednjo veliko sprejemno pokrito ložo na Večni poti 101 s skupno površino preko 2000m2. Zgrajen je bil izključno za širitev Botaničnega vrta na novi lokaciji pod Rožnikom. Rastlinjak smo s tržnimi sredstvi dokončali leta 2004, vhodni objekt pa je bil dokončan po letu 1997 do leta 2000. Torej podrlo se je neamortizirane stavbe, ki so se lepo vklapljale v prostor in obrobje krajinskega parka, da se je tam na istem mestu zgradilo megalomansko stavbo. Nikoli nismo nasprotovali razvoju, nudili smo vsa leta naše prostore za laboratorije, pisarne, predavalnico, na koncu pa smo bili izigrani. Rastline naše tihe spremljevalke nimajo odvetnika, niso agresivne in niso nesramne, tako kot se to dela v današnjem času ko nobena izrečena beseda, ko niti podpisani dokumenti nič ne veljajo.
25 LETNICA USTANOVITVE MILENIJSKE SEMENSKE BANKE V WAKEHURSTU
Botanični vrt Univerze v Ljubljani se pridružuje 25 letnici ustanovitve Milenijske semenske banke v Wakehurstu, kjer so shranjena tudi semena 100 avtohtonih rastlinskih vrst iz Slovenije. Botanični vrt UL je ta semena nabral v letu 2013, nabiranje pa je financirala Milenijska semenska banka KEW. Vse od takrat naprej Botanični vrt redno sodeluje z Milenijsko semensko banko. V najnovejši jubilejni publikaciji Milenijske semenske banke pa je objavljen tudi prispevek Botaničnega vrta UL (Samara English Edition 41 (PDF)).
OTVORITEV INFORMATIVNE TABLE O MEDOVITEM TRAVNIKU UL PEF
Otvoritev informativne table o pilotnem medovitem travniku Pedagoške fakultete UL
EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI 2025
Trajni ukrep ETM 2025: Nadaljujemo z ozelenjevanjem avtobusnih nadstrešnic
10. KONGRES BOTANIČNIH VRTOV EUROGARD 10 V RIMU
Mreža slovenskih botaničnih vrtov in arboretumov se tokrat s tremi vrtovi predstavlja na 10 kongresu botaničnih vrtov Eurogard 10 v Rimu. Kongres je v organizaciji BGCI, Konzorcija Botaničnih vrtov EU in Italijanske mreže botaničnih vrtov. Tokrat se trije vrtovi iz Slovenija: Botanični vrt Univerze v Mariboru, Alpski botanični vrt Juliana PMS in Botanični vrt Univerze v Ljubljani predstavljajo z različnimi predavanji v različnih tematskih sklopih, ki jih pokriva kongres. 10. kongres poteka v luči prizadevanj vrtov za ohranjanje narave: Botanic Gardens in the UN Decade of ecosystem restoration - Botanični vrtovi v desetletju ZN za obnovo ekosistemov.
HOTEL ZA OPRAŠEVALCE
Foto: Jure Kališnik
Darilo Botaničnega vrta "Jevremovac" iz Beograda
Ko je bil 31. oktobra 2023 v Botaničnem vrtu "Jevremovac" v Beogradu odprt "Hotel za divje opraševalce", je srbsko veleposlaništvo v Ljubljani takoj stopilo v stik s Fakulteto za biologijo iz Beograda in avtorji hotela za divje opraševalce kjer lahko le ti dobijo svoj novi dom.
V sodelovanju z Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani je bila predlagana postavitev enakega "Hotela za opraševalce" tudi v Ljubljani. Nato je bilo treba najti financerje za gradnjo "Hotela". Fundacija MK Grup (Fundacija Miodrag Kostić Group) je prijazno sprejela financiranje projekta in jeseni 2024 se je začela gradnja enakega "Hotela" za potrebe Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.
"Hotel za opraševalce" je začetek junija prispel v Botanični vrt Univerze Ljubljani. Postavili smo ga na simbolno mesto, nedaleč od upravne stavbe, v senci Pančićevih smrek.
Ker gre za zaščiten patent beograjskega botaničnega vrta, je treba povedati, da je »Hotel za opraševalke« do zadnjega milimetra enak tistemu, ki je bil postavljen v Beogradu.
Otvoritev »Hotela za opraševalce« je v petek, 19. septembra 2025, ob 12. uri v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani na Ižanska cesti 15.
Vljudno vabljeni!
SKUPNO DELO S PARTNERJI
Skupno delo s partnerji projekta Life_SeedForce. Z Muse Trento University of Udine in Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani.
BOTANIČNI KONGRES GORICA
3.9.2025 se v Gorici začenja mednarodni Botanični kongres Italijanskega botaničnega društva s slovensko udeležbo, tako kot se za obmejni prostor, ki je bil vedno povezan spodobi. Zato smo bili zelo veseli povabila kolegov iz Italije, da v sodelovanju z njimi pristopimo k organizaciji. Gorica in Nova Gorica letos predstavljata združeno kulturno prestolnico Evrope. Rastline in obdelava zemlje so tiste, ki predstavljajo primarni pojem kulture, na katerega pa danes vse preveč pozabljamo.
CIKLAME, KORČKI, SOLDATKI, KATANEK, VALJAVICA IN ŠE KAJ...
Vse to samo kaže, da je bila navadna ciklama (Cyclamen purpurascens) vedno zelo priljubljena ljudska rastlina. Kako tudi ne zacvetela je takrat, ko se je poletje poslavljalo, omamno je dišala in razširjena je skoraj povsod. Pa vendar raste na specifičnih rastiščih. V gozdu na senožetih torej na izkrčenih površinah, na obronkih kolovozov, cest tako v visokogorju med skalami na meliščih ali celo v škarpah. Kamorkoli jo mravlje zanesejo uspeva. Uspeva tako na apnencu kot tudi na kislih površinah. Je edina najbolj dišeča vrsta izmed preko 23 vrst.
USTANOVA S TRADICIJO IN ZNANJEM, ŽE VSE OD LETA 1810!
BOTANIČNI VRT PRAZNUJE - ŽE 215 LET VARUH BIODIVERZITETE!
