PETA SELITEV RASTLIN

Rušitev rastlinjaka Botanični vrt že peto leto seli sredozemske rastline v rastlinjake Marjetice Koper. Jutri in v četrtek bomo naložili dva velika priklopnika rastlin. Spomnimo, Botaničnemu vrtu Univerze v Ljubljani se je v času kovida od 2020 do 2022 podrlo tako večji rastlinjak za sredozemske rastline preko 576m2 kot velik dvokrilni vhodni objekt z osrednjo veliko sprejemno pokrito ložo na Večni poti 101 s skupno površino preko 2000m2. Zgrajen je bil izključno za širitev Botaničnega vrta na novi lokaciji pod Rožnikom. Rastlinjak smo s tržnimi sredstvi dokončali leta 2004, vhodni objekt pa je bil dokončan po letu 1997 do leta 2000. Torej podrlo se je neamortizirane stavbe, ki so se lepo vklapljale v prostor in obrobje krajinskega parka, da se je tam na istem mestu zgradilo megalomansko stavbo. Nikoli nismo nasprotovali razvoju, nudili smo vsa leta naše prostore za laboratorije, pisarne, predavalnico, na koncu pa smo bili izigrani. Rastline naše tihe spremljevalke nimajo odvetnika, niso agresivne in niso nesramne, tako kot se to dela v današnjem času ko nobena izrečena beseda, ko niti podpisani dokumenti nič ne veljajo.
Vhodni objekt v novi botanični vrt Botanični vrt je vsa leta dovoljeval uporabo prostorov z obljubo, da bo to namenjeno vrtu. Vsi podpisani dokumenti, potrjeni z žigi, potrjene obveze so bile poteptane. Vrednost porušenih stavb se lahko primerja s sodno palačo na Litijski cesti, le da tukaj nihče za to ni odgovarjal. Leta 2020 zato, da bi vrt utišali, je BF sprejela izjavo za javnost kako bo vrtu pomagala. V petih letih za to ni storila nič, še celo služnosti za morebitno novo gradnjo, ki bi jo z EU sredstvi in sredstvi MOL gradila MOL v vseh teh letih ni uspela zagotoviti. Tako smo že tretjič dobili prav zaradi tega zavrnjeno gradbeno dovoljenje. Temu se je pridružilo še nerazumevanja uradnikov na Ministrstvu za naravne vire. Tako je tudi možnost financiranja s strani sredstev za okrevanje propadla. Za uradnike preko 900 različnih rastlinskih vrst na vsega 1000m2 površine ni biodiverziteta.
Po Evropi prav iz teh virov gradijo velike nove rastlinjake pri nas pa se je Botaničnemu vrtu vse nove stavbe podrlo. Ko se je podiralo, se je lahko vse delalo po domače, brez sodne cenitve, sedaj pa se vse dela po predpisih in se ne da nič narediti. Samo mail je bil zadosti za podiranje rastlinjaka in celotna BF je na to pristala. Vsa leta, ker opozarjam na nepravilnosti sem deležen groženj, šikaniranj, zaslišanj in prijav, tisti, ki so povzročili škodo državnemu proračunu pa so bili še nagrajeni.
Botanični vrt UL je postavil jasne zahteve za odkup sosednjih zemljišč s stavbami kot minimalno nadomestilo za vso povzročeno škodo. Vrt je moral brez privolitev prispevati mnogo zemljišč za zamenjavo v korist BF v zameno pa ni dobil nič.
Botanični vrt Univerze v Ljubljani je v svetovni špici, na zadnjem 10 evropskem kongresu Botaničnih vrtov septembra v Rimu je bil deležen velike pozornosti, prikazali so ga kot enega izmed 22 vrtov od 3700, ki ima dva svetovna certifikata in to že oba obnovljena. Kot vrt, ki je v mreži največjih semenskih bank ENSCONET kjer je samo 18 držav in predstavlja Slovenijo, kot vrt, ki sodeluje s številnimi partnerji v projektu LIFESEEDForce. Oba prispevka, ki smo ju prikazali sta požela veliko zanimanja, saj smo kot eden izmed najbolj proaktivnih vrtov znotraj svetovne organizacije botaničnih vrtov BGCI.
Zato je nerazumljivo zakaj Slovenija, ki je ena izmed biodiverzitetno vročih točk Evrope, ki se ponaša z bogato zgodovino rastlinstva in ki ima še vedno bogato ohranjeno naravo, noče poskrbeti za njeno najstarejšo ustanovo, ki se že 215 let aktivno ukvarja s predstavitvijo, raziskavami in aktivnim varovanjem rastlinskega sveta.
Vodja Botaničnega vrta UL, znan. svet. dr. Jože Bavcon