Alfonz Paulin slovenski botanik in vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani je umrl 1. decembra 1942 v Ljubljani. O njegovi smrti sta poročala časopisa Jutro (Anonym. 1942f ) in Slovenec (Anonym. 1942a).
December 2023
RAZSTAVA PTIČJIH HIŠIC
December 2023
PRODAJA NOVOLETNIH IZDELKOV
Sobota, 2. december 2023 – torek, 2. januar 2024
ISKANJE BOŽIČKOV – LOV NA NAGRADE
Četrtek, 7. december 2023 ob 17.00 uri
delavnica
PRAZNIČNE VOŠČILNICE S PREŠANIM CVETJEM
Četrtek, 14. december 2023 ob 17.00 uri
delavnica
IZDELAVA NOVOLETNIH ARANŽMAJEV
Tropski rastlinjak je odprt vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 10.00 – 16.30
- 24.12., 31.12. 10.00-16.00
- 26.12., 2.1. 10.00-16.30
- 25.12. in 1.1. 12.00-16.00
Čajnica Primula je zaprta.
DECEMBER V RASTLINJAKU TIVOLI
v Parku Tivoli, poleg Čolnarne,
Cesta 27. aprila 2
Odpiralni čas rastlinjaka:
Zaprto!
V nastajanju je nova spletna stran Vrta domovinske flore. Obiščite jo! Povezava do strani.
Botanični vrt Univerze v Ljubljani je svoja dela predstavil tudi v okviru slovenskega paviljona Satovje besed na Knjižnem sejmu v Frankfurtu. Te dni pa se predstavlja na knjižnem sejmu v Ljubljani.
Foto Frankfurt: Doc. Marija Nabernik
Botanični vrt Univerze v Ljubljani je bil izbran v osemindvajseterico evropskih vrtov za sodelovanje v svetovnem projektu varovanja volemije (Wollemia nobilis). Uradna predstavitev projekta za javnost je bila 31.10.2023 v Bedgebury National Pinetum and Forest. Več o tem velikem projektu bomo spregovorili na bližajoči se tiskovni konferenci v Botaničnem vrtu.
Letošnjega januarja je Mestna občina Ljubljana začela s prenovo Ižanske ceste. To nam je v vmesnem obdobju povzročalo kar nekaj težav, ker se je marsikdo zaradi prenove vrtu izognil, a kljub temu smo bili potem veseli, ko so v poletnem času številni tujci kljub prenovi obiskovali vrt. Prenova se v zgornjem delu počasi bliža koncu. V tem zgornjem delu Ižanke je prav ograja Botaničnega vrta najdaljša, ki meji na cesto. Iz arhiva je razvidno, da je bila narejena let 1959 ob tedanji širitvi ceste.
Botanični vrt Univerze v Ljubljani je ob 210 letnici svojega delovanja dobil najlepše darilo, porušili so mu rastlinjak in vhodni objekt na novi lokaciji na Večni poti. Tam je vrt predviden že od leta 1974. Še neamortizirane objekte rastlinjak in vhodni objekt, lep objekt, ki je bil lepo umeščen v prostor je zamenjal megalomanski objekt, ki je sedaj zgrajen z EU sredstvi, vrt pa je izgubil vse prostore namenjene njemu, ki so bili zgrajeni iz davkoplačevalskim denarjem. Res je skoraj neverjetno, da v dobi ko govorimo o zmanjšanju biodiverzitete se najstarejši posvetni ustanovi, ki se z biodivreziteto sedaj ukvarja že 213 let krči možnost za napredek. Tako smo v sredo 18.10. in četrtek 19.10 že četrto leto zapored svojo veliko zbirko sredozemskih rastlin selili v rastlinjake Marjetice Koper v Koper, ki nam je edina lahko zagotovila prezimovanje rastlin v zanje normalnih pogojih. To pa veliko stane, predvsem je pa tak prevoz v velikih kontejnerskih šleparjih za rastline tudi težava, ker jih je potrebno krajšati, da gredo na kamione in še posebej je to slabo za kakteje, ki so v vrtu že vse od leta 1955 in tega ne prenašajo najbolje. Skratka po Evropi gradijo botanični vrtovi nove rastlinjake še posebej po kovidu, ko se je pokazalo kako pomembne so rastline. Pri nas se je pa vrt začelo podirati, botanični vrt še vedno po 32 letih samostojne države nima urejenega ne financiranja ne kadrov. Res je sramotno, da fakulteta v vseh teh letih najstarejši matični ustanovi ni znala in ni hotela zagotoviti tega kar vrtu pripada.
Rastline smo v sredo 18.10 začeli nalagati ob 7.30 in potem so po kakih dveh urah potovale v Koper kjer je sledilo razlaganje.
Sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij
Ensconet Consortium Consortium Consortium
Letter of Support University of Ljubljana
Razgovor uporabnikov prostorov
20. septembra nas je zapustil pediater in primarij na Pediatrični kliniki v Ljubljani v pokoju. Dr. Luka Pintar. Hkrati je bil neprecenljiv fotograf avtohtonih rastlin in ljubiteljski botanik, ki je odkril marsikatero novo nahajališče naših avtohtonih vrst. Spoznala sva se v Prirodoslovnem društvu Slovenije in hkrati v Botaničnem vrtu, kjer sem ga spoznal že v študentskih letih sredi 80 let, ko sem tam začenjal z delom. Neutrudno je prihajal v Botanični vrt tudi kasneje, ko sem vrt prevzel v upravljanje. Tako prej kot kasneje sva se vedno prijetno pogovarjala. Bil je prijeten sogovornik, ki je vedel res veliko povedati tako o zgodovini, medicini, botaniki še posebej o strupenih rastlinah, s katerimi se je ukvarjal tudi zaradi svoje službe. Napisal je tudi priročno skripto o njih. Kasneje je vedno več zahajal v vrt in tam prebil s fotoaparatom dopoldneve ali popoldneve. Pri nas je imel kar domicil, nekaj opreme je puščal kar v vrtu. Njegove fotografije so bile vedno vrhunske. Znal jih je tudi analizirati in povedati kako so nastale, ob kakšni osvetlitvi, ob kakšni odprtosti zaslonke in še kaj. Vedno je tudi dodal v kakšni svetlobi bi jih še rad posnel ipd. Če sva le imela nekaj časa je vedno sledila tudi kakšna malo bolj zabavna zgodbica prej kot se je poslovil. Skratka bil je res gospod z veliko začetnico. Radi smo ga imeli.
Obisk kolegov iz Celovškega Botaničnega vrta. Ob vsakem obisku pade kake zanimiva primerjava tudi danes ni bilo nič drugače. Kolegi so bili nad vrtom navdušeni, ogledali so si prav vse tudi zakulisje, ki je javnosti skrito. Ob vsakem obisku iz tujine pa se pokaže vsa beda izgovorov, ki jih imajo pri nas, da bi se karkoli lahko rešilo.
V tednu mobilnosti Mestna občina Ljubljana ponovno zasaja nadstrešnice. Zelena prestolnica Evrope v letu 2016 se tako vsa leta nadaljuje in to zelo uspešno in koristno za vse meščane, za opraševalce. Ko smo te dni sadili nadstrešnice v Šiški so se na sosednji, ki je bila že zasajena kar trlo čebel, ki so letale od cveta do cveta lukih, ki so tam ravno cveteli. Že 25 nadstrešnic je ozelenjenih. Letos jih bo v tem času novih 15. MOL, Evroplakat in Botanični vrt Univerze v Ljubljani, ki zasaja nadstrešnice ter zagotavlja avtohtone vrste domačega izvora, vse vzgojene v vrtu iz našega semenskega materiala, tako nadaljujemo zeleno mestno zgodbo.
Vsak zeleni del se vklaplja v internetno zeleno mrežo, ki naravo preko mesta povezuje nazaj z naravo.
https://www.tiktok.com/@mestnaobcinaljubljana/video/7285331935499504928
Ljubljana–Koper
26.–28. september 2023
14. septembra praznujemo 170. letnico rojstva Alfonza Paulina, ki je Botanični vrt Univerze v Ljubljani vodil od leta 1886 vse do leta 1931. V letu 2021 smo mu posvetili dvojezično monografijo, kjer trije avtorji predstavljajo njegovo vsestransko delo v botaniki in tudi izven nje. Paulin se je ukvarjal tudi z zbiranjem gradiva za Pleteršnikov slovar, bil je izredno dober srednješolski učitelj, s ponovno oživitvijo Univerze leta 1919 je pet semestrov honorarno predaval tudi botaniko. Imel je stike s številnimi srednjeevropskimi botaniki in njegova posušena herbarijska zbirka - Flora exsiccata Carniolica je predstavila floro Kranjske in je izhajala od leta 1901 vse do leta 1936. Predstavlja temeljni kamen novejše slovenske floristike. V Krškem so na našo pobudo in s pomočjo Botaničnega vrta organizirali mini simpozij njemu v čast in še več različnih dejavnosti. V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani ima Paulin svoje obeležje že od leta 1963, v Leskovcu pri Krškem v parku ob Šrajbarskem turnu pa od leta 1992. V avli tropskega rastlinjaka si lahko te dni ogledate priložnostno razstavo o Paulinovem delu.
Kljub relativno mokremu poletju so ciklame letos kar čakale na optimalni čas za cvetenje. Šele zadnja ohladitev jih je vzpodbudila, da so obilno začele s cvetenjem. Lani jih je zaustavljala suša, letos pa mokro in toplo vreme. Tiste prave ohladitve pa ni bilo. Sedaj pa se začenja njihov čas. Tam kjer jih je mnogo: v gozdu, na robu gozda ali na pokošenih senožetih prav zadehti. Predvsem senožeti je vedno manj, zato se ciklame vedno bolj umikajo v gozd in na cestne robove. Prav slednji so ponekod po Sloveniji postali njihova najlepša in najbolj dosegljiva rastišča, če jih le mulčer ne uniči prezgodaj.
Nekaj iz naše velike zbirke, ki obsega preko 6000 enot iz različnih delov Slovenije, pa si je mogoče ogledati v starem rastlinjaku Botaničnega vrta na Ižanski cesti 15.
petek, 29. september 2023
Ste vedoželjni? Je vaša radovednost brez meja? Si želite novih spoznanj? Vas zanima kaj vse počnejo znanstvenice in znanstveniki? Bi radi vedeli in videli kaj se dogaja v raziskovalnih ustanovah?
Vabimo vas, da se nam pridružite na vseslovenskem dogodku 'Noč ima svojo moč'. Osrednje dogajanje bo potekalo na zadnji septembrski petek, natančneje 29. septembra 2023, ko bo po vsej Evropi že tradicionalno potekala Evropska noč raziskovalcev. Takrat se po Evropi za en dan v letu na široko odprejo vrata organizacij, ki se ukvarjajo z znanostjo in raziskovanjem, da bi širši javnosti predstavile poklic in življenje znanstvenic in znanstvenikov.
Ko postanejo dnevi vroči, potem so vrt in zelenje še toliko pomembnejši, saj je temperatura tam znosnejša. Morda so podobno razmišljali davnega leta 1810, da so tukaj v zelenju, čeprav še brez sence dreves odprli Vrt domovinske flore - današnji Botanični vrt Univerze v Ljubljani. Tukaj na tem mestu smo že 213 let in vsa ta leta izvajamo svoje aktivnosti v dobro rastlin in naših obiskovalcev. Vsako leto poskušamo biti kar se da aktivni na različnih področjih, ki vključujejo rastline in prav na dan našega rojstnega dne je priložnost, da se ozremo nazaj v preteklo leto.
USTANOVA S TRADICIJO IN ZNANJEM, ŽE VSE OD LETA 1810!
BOTANIČNI VRT PRAZNUJE - ŽE 213 LET VARUH BIODIVERZITETE!