
Te dni v vrtu cveti že 26 let staro drevo - hruška strdenka, ki smo ga 2003 posadili v čast naši rojakinji Jeleni de Belder-Kovačič.

Poslovil se je velik človek, izredni prof. dr. Aleksander Šiftar (29. avgusta 1938 - 26. 3. 2026). Rastline so mu bile hobi in posel, zato je bil tako dober. Rad jih je imel in kadarkoli si se z njim pogovarjal je pogovor vedno nanesel na rastline. Bil je dolgoletni uspešen strokovni vodja in nato direktor Vrtnarstva Murska Sobota, ki ga je razvil v eno izmed vodilnih ne le v Sloveniji, ampak v celotni bivši skupni državi. Bil je izredno dober strokovnjak, teoretik in praktik s širokim znanjem. Ob vsem tem pa je imel rastline še resnično rad in ob njih užival.

Ko smo leta 2003 imeli prvo predstavitev poštne znamke ob 170 letnici rojstva botanika, vodje vrta in dopisnega člana SAZU Alfonza Paulina, doma iz Leskovca Pri Krškem si niti v sanjah nismo upali misliti, da se bodo te predstavitve nadaljevale. Tedaj smo se na celo snežen dan stiskali v malem prostoru v stari upravni stavbi, kjer je bil edini prostor. A če so temelji dobri in če je interes obojestranski, potem se dobre zgodbe nadaljujejo. In res je tako, rastline so stalnica. Obdajajo nas povsod. Pošta Slovenije ima tudi eno izmed najbolj razvejanih mrež. Botanični vrt UL pa ima svoj naravni laboratorij prav tako po celi Sloveniji. Imamo skupne povezave in rastlinstvo je prav tako zelo priljubljena tema na znamkah, ne samo pri nas ampak tudi v svetu.

Zasaditev japonskih češenj
Ob 190-letnici botaničnega vrta smo v lanski jeseni imeli še posebno čast, da nas je obiskala Njena cesarska visokost princesa Sayako. Ob tej priložnosti je na novi, že od srede sedemdesetih let rezervirani lokaciji za novi botanični vrt, ob že izgrajenem biološkem središču pod Rožnikom, na vhodu v bodoči botanični vrt zasadila eno izmed tristotih Japonskih češenj, ki jih je podarila Japonska Sloveniji v znak prijateljstva in sodelovanja med državama.
Prva japonska češnja izmed mnogih krasotic je zacvetela
Kljub današnji slani v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, ki je vrt na najbolj odprtem delu ob rastlinjakih popolnoma pobelila, so češnje kljub že zares razprtim popkom ostale povsem sveže in niso pomrznile.
Prunus campanulata Kan-hi-zakura ali zvončičasta japonska češnja se že nekaj dni pripravlja k cvetenju. V letu 2023 je zacvetela že 6. marca. Letos se je zopet povsem približala temu dnevu, le dan kasneje torej 7. marca se je popoldan razcvetelo nekaj cvetov. Že vsaj 14 dni pred tem so bili popki tik pred tem, da se razprejo. A je bilo pred prejšnjim tednom kar veliko ne sončnih dni tako, da so češnjeve vejice kar malo čakale. Po dveh letih pa je tako zopet zacvetela skupaj z zvončki. Res njih cvetenje v teh dneh hitro usiha, ker so temperature zanje previsoke (dosegle so že preko 20°C). Na srečo je zemlja še dovolj hladna, da rastline, ki so povsem pri tleh vseeno teh višjih temperatur ne zaznajo tako občutno .

Prav na prvi dan 11. festivala zvončkov v Botnaičnem vrtu je izšla nova dopolnjena miniaturka, kjer so predstaveljne vse nove sorte z vključno letos priznanimi štirimi sortami v Sloveniji.

Jože Plečnik, slovenski arhitekt, univerzitetni profesor in akademik se je rodil na današnji dan 23. januarja 1872 v Ljubljani († 7. januar 1957). Če bi govorili z današnjim jezikom sodobnih mest, bi lahko rekli, da je poleg arhitekture obvladal tudi zeleno infrastrukturo, saj je v mestni prostor vnašal zelenje, rastline, ne le drevesa (topole, divji kostanj, platane, breze…) tudi čisto običajne rastline.
Prvi šopek zvončkov je zacvetel tudi na tratah Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.
Kot običajno so prvi vedno v zavetju grmov, tokrat leske. Njim so se pridružile še prve jarice.

Povsem pomladno in sončno vreme v Slovenski Istri je poskrbelo za pravo pomlad tudi med rastlinami. Prvi zvončki, ki so letos najprej zacveteli in to že 29 in 30 novembra so sedaj že začutili zaresno pomlad. Te dni je tako v Istri tako cvetoče, kot da bi res že bilo konec zime. Letošnje ugodne razmere, mraz in prve slane in nato toplo vreme, ko se temperature gibljejo tudi preko 10° C z dovolj sonca, je bilo dovolj da so vzpodbudili večino, da je že zacvetela. V bleščavi zelenike, ozkolistne lobodike, laškega kačnika, ostrolistnega beluša dajejo zares pomladno in prav nič zimsko podobo. Zvončkom se pridružuje še cvetenje grmičaste šmarne detelje, ki s svojo rumenino prav polepša zimzelen grmiče, ki se nahajajo med njimi ali nad njimi. Ker opraševalcev kljub vsemu ni prav veliko, pa si zvončki v tej fazi pomagajo kar z vetrom. Ko zapiha rahel veter ali rahla burja se zazibljejo in cvetni prah se vsuje iz njih. Vsaj nekaj pa ga zanese tudi na brazde, tako da bo kljub temu vsej nekaj semena. Tiste malo poznejše pa bodo lahko oprašile še divje in domače čebele in čmrlji. Te dni pa jih ni dosti opaziti, tako da bodo ti posebni istrski zvončki, ki vsako leto cvetijo najprej. To že vsaj 20 let opazujemo tudi v zbirki Botaničnega vrta v Ljubljani. Tam so letos istrski zacveteli 18. decembra.
Tukaj v Istri pa mora večina zacveteti še v temperaturah, ki so zanje ugodne to je okrog 10° C, kasneje pa je pretoplo in se cvetovi kar zasušijo, ne proizvajajo več nektarja za opraševalce in cvetni lističi se tudi takoj zasušijo. Zato so se v večini tudi genetsko prilagodili tem razmeram z zgodnjim cvetenjem, ki ga ohranjajo tudi v kulturi.
Jože Bavcon

Čas hitro teče! Komaj smo 10. 12. 2010 otvorili tropski rastlinjak, že je tukaj njegovih prvih 15 let – 10. 12. 2020.

Prvi zvončki v topli slovenski Istri se razcvitajo. Prvi popolnoma se je razcvetel prav ta vikend (29-30.11.2025). Prvič v več kot 20 letih opazovanj, da je v naravi zacvetel že novembra. Stari domačini znajo povedati, da so včasih cveteli že za Miklavža ali kasneje okrog božičnih praznikov. Letos so bile temperature ravno prave. Močna poletna suša, dovolj dežja kasneje v oktobru in novembru in hkrati prve zmrzali po tem in nato lepo vreme. Vsi pogoji so bili izpolnjeni in pričakovati je bilo, da bodo zacveteli. In res se je zgodilo ta vikend.
Morda niste vedeli da je bil prvi vodja Botaničnega vrta v Ljubljani tudi ravntelj gimnazije katero je obiskoval tudi France Prešeren.
Franc Hladnik (1773-1844) je bil po rodu Idrijčan, po študiju teolog, vendar zaradi slabega zdravja ni nikoli opravljal svojega poklica. Bil je skriptor v licejski knjižnici, poučeval je na raznih šolah, bil direktor normalke in gimnazijski perfekt. V času francoske uprave je bil profesor na Centralni šoli, po odhodu Francozov pa spet prefekt. Pod njegovim vodstvom se je ljubljanska gimnazija povzpela na raven najboljših v avstrijskih deželah. Cesar Franc I. ga je zato leta 1818 odlikoval z zlato medaljo. Bil je tudi profesor in perfekt našega pesnika Franceta Prešerna, ki ga je kot odličnega dijaka celo predlagal za štipendijo (Praprotnik 1994).

Milenijska semenska banka (MSB) 20. 11. 2025 praznuje svojih prvih 25 let! MSB je raziskovalni objekt svetovnega formata v Sussexu v Združenem kraljestvu. Podzemni trezorji so odporni proti poplavam, bombam in sevanju ter hranijo zbirko več kot 2,5 milijarde semen s približno 40.000 vrstami kar pomeni malo preko 15 % vseh semenk na svetu. To je najbolj raznolik vir divjih rastlin na Zemlji – ohranjen in upravljan v imenu več kot 100 držav in ozemelj ter, kadar koli je to mogoče, na voljo za raziskave in obnovo.

Botanični vrt že peto leto seli sredozemske rastline v rastlinjake Marjetice Koper. Jutri in v četrtek bomo naložili dva velika priklopnika rastlin. Spomnimo, Botaničnemu vrtu Univerze v Ljubljani se je v času kovida od 2020 do 2022 podrlo tako večji rastlinjak za sredozemske rastline preko 576m2 kot velik dvokrilni vhodni objekt z osrednjo veliko sprejemno pokrito ložo na Večni poti 101 s skupno površino preko 2000m2. Zgrajen je bil izključno za širitev Botaničnega vrta na novi lokaciji pod Rožnikom. Rastlinjak smo s tržnimi sredstvi dokončali leta 2004, vhodni objekt pa je bil dokončan po letu 1997 do leta 2000. Torej podrlo se je neamortizirane stavbe, ki so se lepo vklapljale v prostor in obrobje krajinskega parka, da se je tam na istem mestu zgradilo megalomansko stavbo. Nikoli nismo nasprotovali razvoju, nudili smo vsa leta naše prostore za laboratorije, pisarne, predavalnico, na koncu pa smo bili izigrani. Rastline naše tihe spremljevalke nimajo odvetnika, niso agresivne in niso nesramne, tako kot se to dela v današnjem času ko nobena izrečena beseda, ko niti podpisani dokumenti nič ne veljajo.
USTANOVA S TRADICIJO IN ZNANJEM, ŽE VSE OD LETA 1810!

BOTANIČNI VRT PRAZNUJE - ŽE 216 LET VARUH BIODIVERZITETE!