Botanični vrt Univerze v Ljubljani se res bori z mnogo težavami, zato še vedno prosimo najširšo javnost za podporo. Da vrt ni proti razvoju in da je dejaven pa priča njegova aktivnost v zadnjem času. Zelo je aktiven na mednarodnem področju. V Goteborgu na Švedskem smo sodelovali na evropskem konzorciju botaničnih vrtov Eu kjer smo sprejemali akcijski načrt za botanične vrtove v EU in širše. Temu je sledil enotedenski sestanek partnerjev iz Italije, Francije, Malte in Slovenije LIFE SEEDFORCE na univerzi v Vidmu (Udinah) in nato tri dni v Ljubljani. Rezultati genetskih analiz že dajejo prve rezultate. Sedaj že lahko povemo, da so kraljice gora - alpska možine, ki rastejo na Poreznu in tiste, ki rastejo v Karnijskih Alpah različne. Tudi populacije nekaterih vrst Natura 2000 so pri nas številčnejše, nekatere pa so pri nas bolj ogrožene, med njimi je zanesljivo navadna obročnica z enim samim rastiščem v dolini Belice v občini Osilnica. Botanični vrt Univerze v Ljubljani predstavlja celovit pogled na rastline, zato se povezujemo z različnimi ustanovami doma in po svetu. Tako je povezava s Portugalsko, ki jo ima naš vrt tudi že iz 19. stoletja pripeljali z iniciativo mlajše ustanove kot je Muzej Krščanstva v Stični in Botaničnim vrtom v Belemu (Lizboni) do razstave z naslovom Simbolika rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjigah, ki jo v petek otvarjajo v Stični in je rezultat dela kolegov iz Portugalske. V Botaničnem vrtu UL pa bodo rastline v živo vidne in tudi označene, tako da se vsak lahko prepriča kako pomembne so take zbirke rastlin tudi za najširšo kulturo. Kljub temu, da bo do mnoge od teh šele jutri prišle iz Kopra, kjer prezimujejo, ker doma zaradi nerazumevanja nimajo prostora. Kot, da bi šlo za biblijsko zgodbo o izgnancih.
Jutri začnemo že četrto leto zapored s ponovno selitvijo rastlin iz Marjetice Koper v Ljubljano. Ob 8.15 začnemo nalagati prvi priklopni kamion za Ljubljano. V petek zgodbo nadaljujemo.
Jože Bavcon vodja botaničnega vrta
Danes je Botanični vrt začel dobivati novo ograjo. V lanskem letu je potekala rekonstrukcija Ižanke ceste in ob tem se je izkazalo, da je ograja iz leta 1955 že zelo dotrajana. Na našo prošnjo je MOL takoj prisluhnil. Res smo hvaležni MOL g. županu Zoranu Jankoviću, ki je ograjo odobril. Sedaj je prišlo do lepe in lične izvedbe ograje nad katero je lebdel in jo snoval g. podžupan doc. Rok Žnidaršič, prav tako arhitekt. Nova podoba nastaja v dobro vseh ljubiteljev vrta. Lepo bi bilo, če bi bilo z vsemi deležniki sodelovanje tako dobro kot z Mestno občino Ljubljana.
Rekonstrukcija Ižanske ceste pred Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani dobiva novo celostno podobo. MOL se je potrudila s povsem svežimi novimi cestnimi oznakami.
Zelo uspešen sestanek LIFE SEEDFORCE smo po treh dneh v Ljubljani v Botaničnem vrtu zaključili.
Na današnji dan (29. 3. 1773) pred 251 leti, se je rodil Franc Hladnik, prvi docent za botaniko, ustanovitelj in dolgoletni vodja Vrta domovinske flore - Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Sledil je raziskavam flore Kranjske, ki so jo pri nas začeli Scopoli med leti 1754 do 1769, Hacquet 1766 do 1778, Franz Xaver Wulfen me leti 1755- 1763. Prav slednji je bil tudi mentor mlademu Hladniku. Hladnik je tako imel zelo dobro podlago v svojih predhodnikih in uspešno jo je nadaljeval in odkril marsikaj novega, kar njegovi predhodniki niso. Kljub temu pa je vse svoje predhodnike zelo cenil. Njemu gre zahvala, da je botanični vrt ostal, bil je dober prijatelj Hoste, botanika in cesarjevega zdravnika na Dunaju, ki je uspel vrtu pomagati. Njegovo največje delo, ki je živo še danes, je prav Botanični vrt Univerze v Ljubljani, ki deluje še danes. Prepoznal je nadarjenost svojega dijaka Franceta Prešerna in se zanj zavzel. Njegovo botanično znanje je počastil nemški botanik Reichenbach, ki je po njem poimenoval naš monotipičen rod Hladnikia pastinacifolia, edini rodovni endemit pri nas.
Botanični vrt Univerze v Ljubljani je ponovno z dve svetovnima certifikatoma. Obnovljeni certifikat za botanične vrtove smo uspeli pridobiti povsem ob koncu leta, naslednjega za ohranjanje rastlinskih vrst pa smo dobili v petek. Od 117 vrtov na celem svetu, ki so zaprosili in šli čez zahteven postopek preverbe za pridobitev certifikata ima sedaj samo 94 vrtov na svetu certifikat za botanične vrtove in samo 18 med njimi ima še certifikat za ohranjanje rastlinskih vrst.
Po decembrskem prejemu obnovljenega certifikata za botanični vrt, so nas danes s strani svetovne organizacije botaničnih vrtov BGCI v Londonu razveselili z še drugim obnovljenim certifikatom za ohranjanje rastlinskih vrst. Čeprav smo en certifikat že imeli, smo do tega prišli še z večjim trudom in s še več dokazili kot pri prvem. Ni dovolj imeti samo strategijo, brez nje ne moreš biti certificiran vrt, ni dovolj imeti samo vizijo. Vse navedeno je potrebno tudi izvajati in potem to z izvedenimi deli dokazati, da potem zadostiš vsem pogojem za certifikat. Veseli smo, da smo v ekipi tistih najboljših na svetu.
Botanični vrt Univerze v Ljubljani je prav danes prejel ponovno obnovljen certifikat za botanične vrtove. Leta 2018 je bil med prvimi prejemniki na svetu. Samo sedem od desetih izbranih je tedaj dobilo certifikat s strani BGCI - svetovne organizacije botaničnih vrtov s sedežem v Londonu.
G. nivalis 'Nova Gorica' ima zunanje perigonove liste zeleno progaste, notranji krog je v celoti zelen, z belo obrobo na spodnjem delu notranjih perigonovih listov. Ker je primerek najdena na Goriškem in je najbolj izstopajoča, sem jo poimenoval po mestu Novi Gorici (Bavcon 2008).
Botanični vrt z vsakim sončnim dnem dobiva novo podobo. Zimske rastline se prebujajojo, mali navadni zvončki, jarice, veliki zvončki kronice, žafrani, telohi se prebujajo in vrt odevajo v belino, snežno belino in vso pisano mavrico drugih barv. Obiščite ga.
USTANOVA S TRADICIJO IN ZNANJEM, ŽE VSE OD LETA 1810!
BOTANIČNI VRT PRAZNUJE - ŽE 214 LET VARUH BIODIVERZITETE!
