Akademik prof. dr. Matjaž Kmecl je bil z Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani zelo povezan. V osemdesetih letih je bil med tistimi, ki so si prizadevali za Novi Botanični vrt pod Rožnikom in gradnjo Biološkega središča. S pokojnim vodjem vrta prof. dr. Vinkom Strgarjem sta takrat uspela, da se je Biološko središče začelo graditi in da je tam nastal prostor in vhodni objekt tudi za Novi Botanični vrt, ki mu je železnica na Ižanski v sedemdesetih letih odrezala znaten del zemljišča.
Ne le to, bil je naravovarstvenik in ljubitelj rastlin, narave. Sam sem ga najprej spoznal preko knjig. Zakladi Slovenije je bilo eno izmed del, ki je leta 1979 že nakazovala slovensko samozavest in njeno pomlad. Z njegovim so uredništvom in uvodom so izšle Slovenske gore 1982. In tako smo se potem kdaj tudi v živo srečali na kaki ekskurziji ali posvetu o naravi.
Zelo rad je zahajal v Botanični vrt tudi kasneje, rastline so mu bile tiste stalne spremljevalke, rad je kramljal o njih. Ko smo začeli v letu 1996 z društvom Ljubiteljev vrtnic, je bil seveda zraven, prihajal je na sestanke, ki so se veliko let odvijali v Botaničnem vrtu. Tako je leta 2008, ko je nastopila velika kriza za financiranje Botaničnega vrta UL spet povzdignil svoj glas in prav Društvo Ljubiteljev vrtnic vzpodbudil, da je bilo prvo, ki je podprlo Botanični vrt.
Veseli smo bili njegovih sort vrtnic Prešeren in Trubar. Vedno je bil skromen a vseeno smo bili vsi zelo veseli, ko je njuni imeni dal tudi v preverbo za novi sorti in tako sta nastali pravi slovenski vrtnici.
Bil je svetovljan, bil je pronicljiv in je vedno iz vsakega dela znal hitro potegniti bistvo. Njegovi zapisi ob izidu naših publikacij so vedno tako lepo pobožali, ker je vedno našel tisto, kar je bilo pomembno za nas in za svet.
Spoštovani akademik, vaši vrtnici že od samih začetkov priznanja rasteta v Botaničnem vrtu. Prav tako tam rastejo tudi druge vam tako ljube rastline. Velikokrat ste potarnali, da je res velika škoda, ker se z novim vrtom pod Rožnikom ni vse izšlo tako, kot so tedaj zastavili. Bili pa ste neskončno veseli, da je Botanični vrt na tej zgodovinski lokaciji ostal in se uveljavil v svetu. Vaš ponos in samozavest in bodrenje so bili vedno nalezljivi, ponos na slovenstvo pa še toliko bolj. Zato naj vas sedaj rastline božajo tako, kot ste jih vi imeli radi.
Jože Bavcon
