Čeprav ciklame na Krasu še ne cvetijo množično, pa je Srečko Kosovel katerega 100 letnico prezgodnje smrti letos obeležujemo, prav tej nežni in dišeči rastlin posvetil zelo kratko pesem. Označil jih s tem kar je njihova največ razpoznavnost-vonj. Zelo dobro je zaznal, da najbolj dehtijo takrat, »ko je meseca srebrni sijaj«.
V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, kjer je res velika zbirka vrste navadna ciklama (Cyclamen purpurascens) iz cele Slovenije (preko 8500 enot), se prav zvečer njih vonj razleze po celem dvorišču vse do upravne stavbe. Ko je vrt že zaprt in se dan umiri, njihov vonj prav poživlja ta osrednji del vrta. V naravi jih prav tako najbolj zavohamo v večernih urah, pa tudi zjutraj, dokler sonce še ni močno. Letos so prve ciklame, tako kot že skoraj zadnjih 20 let zacvetele že aprila. Nato tu in tam katera maja, nekaj več junija, potem pa se je cvetenje zaradi vročine popolnoma ustavilo. Tako zgodnjega cvetenja nekoč skoraj ni bilo. Sedaj pa je to pogost pojav zaradi zgodnjih spomladanskih suš, ki ciklami zmotijo ritem.
Kako raznolike so naše ciklame najbolj pokaže pestra paleta barv v raziskovalnih gredah Botaničnega vrta UL. Odtenki barv se gibljejo od povsem bele, belkaste z rahlo roza odtenki, z zelo velikim številom roza odtenkov in nato do temno vijolične. Od malih cvetov, manjših od cm do tistih velikih do 3 cm, od povsem zavitih cvetnih lističev, da cvetov, ki izgledajo kot plameni, do zelo širokih in togih. Sedaj, ko je zbirka stara že dobrih 25 let, se lepo vidi vsa ta pestra raznolikost. Zbirko tudi še vedno dopolnjujemo, ker še vedno najdemo nove različice. Seveda pa so v teh letih povsem drobni gomolji odebeleli, kar pa pomeni, da se je cvetnost rastlin močno povečala. En tak lonček ima tako lahko od 50 do 100 cvetov na gomolj, to pa je že tisto, kar tej drobni in povsem našim rastlini daje izreden hortikulturni pečat. Poleg hortikulturnega vidika pa je na osnovi raziskav v naravi in v sami zbirki izšlo že več znanstvenih člankov in dve monografiji. Zbirka pa je predstavljena tudi na svetovnem nivoju v obsežni knjigi o tem rodu, ki je izšla v Angliji.
Prihaja čas, ko se lahko podamo v naravo in uživamo v njihovih naravnih preprogah. Ciklame so zaščitene, zato jih opazujmo in se nadihamo njih opojnih vonjav. Obiščite pa jih lahko tudi v Botaničnem vrtu UL. Pa naj zaključimo s Kosovelovimi verzi:
»Ciklame
dehtijo
kakor tedaj,
meseca
srebrni sijaj
se razliva
v dolino.«
Jože Bavcon, Blanka Ravnjak
