| LATINSKO IME | Mimosa pudica |
|---|---|
| AVTOR | L. |
| SLOVENSKO IME | sramežljiva mimoza |
| ROD | Mimosa |
| DRUŽINA (LATINSKO) | Mimosaceae |
| DRUŽINA | mimozovke |
| RED | Fabales |
| RAZRED | Magnoliopsida |
| DEBLO | Magnoliophyta |
| KRALJESTVO | Plantae |
| RAZŠIRJENOST | Brazilija / tropska S in J Amerika |
| ŽIVLJENJSKA DOBA | |
| ČAS CVETENJA | |
| RED LIST | |
| CITES | |
| RASTE V SLOVENIJI | |
| zdravilna rastlina | |
| MEDICINAL DISTRIBUTION | South America, India |
| MEDICINAL THREATENED | |
| MEDICINAL CITES LISTED | |
| MEDICINAL PART USED | seed, whole plant |
| MEDICINAL SYMPTOMS TREATED | skin diseases, mouth ulcers, throat inflammations |
| Opomba: uporaba na lastno odgovornost | |
RASTLINA RASTE V OZNAČENEM ( ) DELU VRTA | |
 | |
| SLIKA RASTLINE |
|---|
 |
| sramežljiva mimoza (Mimosa pudica) |
| Sramežljiva mimoza ali sramežljivka je ime zelo zanimive rastline. Njeno znanstveno ime se v latiniščini zapiše Mimosa pudica. Tako kot si sramežljiv malček zakrije obraz, tudi sramežljivka lahko skrije svoje liste. Rastlina ni iz naših krajev. Njena domovina je Brazilija, podivjane primerke najdemo danes povsod po tropskih krajih. Po vsem svetu jo radi gojijo v rastlinjakih. Kjer sramežljivka raste v naravi, zraste v višino do enega metra kot razvejan grmiček in živi več let. Njeno steblo je bodičasto in pozneje tudi oleseni. Kot gojena rastlina največkrat doživi le eno leto, potem pa iz semena lahko zopet vzgojimo novo. Razlog za njeno priljubljenost je predvsem gibanje njenih listov. Ko opazuješ hitro zlaganje in povešanje listov, te sramežljivka zares navduši in zaželiš si, da bi jo imel kar doma. Zakaj pa ne? Zakaj sramežljivka skriva svoje liste? Njeni nežni listi so sestavljeni iz številnih majhnih lističev. Razgrnjeni so vabljivi za živali, ki se hranijo z listi. Z gibanjem celega lista ali samo njegovih delov ustvari videz uvele in neužitne rastline. Ko se listi povesijo, se pokažejo bodice, ki so še dodatna obramba pred živalmi. Sramežljivke se odzivajo na različne dražljaje: dotik, tresenje, veter, spremembo temperature ali moči svetlobe, električno draženje, pa tudi cigaretni dim. Pecelj celega lista in posamezni lističi so pri dnu odebeljeni, napihnjeni. Zaradi dražljajev nekatere celice v tem delu lista uplahnejo, druge pa nabreknejo. To povzroči gibanje. Če je dražljaj rahel, se bo premaknil samo del lista - posamezni lističi se drug za drugim zlagajo skupaj, kot bi padale domine. Ko pa je dražljaj dovolj močan, se lahko povesi cel list. Tako gibanje lahko opazujemo samo podnevi, saj so listi ponoči v 'spečem stanju' - zloženi so skupaj. In, bolj ko je toplo, hitrejše bo gibanje. Po približno 5-20 minutah je list zopet takšen, kakršen je bil pred draženjem - lističi se razprejo in list ni več povešen. Ali želite tudi vi gojiti svojo sramežljivko? Lahko jo vzgojimo iz semena. Na začetku pomladi posejmo seme v lonček z rahlo prstjo. Če boš skrbel, da bo prst ves čas primerno vlažna in temperatura v prostoru ne bo padla pod 18°C, bo seme vzkalilo po treh tednih. Lahko pa si priskrbimo že mlado rastlinico. Sramežljivke vsako pomlad vzgojimo v ljubljanskem Botaničnem vrtu. Sramežljivka potrebuje svetel in topel prostor. Najbolj uspeva pri temperaturi okoli 25°C. Lepše tudi uspeva pri višji zračni vlagi, ki jo najbolj enostavno zagotovimo tako, da lonček z rastlino postavimo v prazen akvarij. Če bo vzgoja uspešna, bo rastlina konec poletja tudi rožnato zacvetela in nato razvila stroke s semeni. Mimoze, ki niso mimoze Na začetku pomladi na tržnici lahko kupite rumeno cvetoče vejice rastline, ki jo prodajajo pod imenom 'mimoza'. To je drevo, ki je sorodno sramežljivki in se pravilno imenuje akacija. Tudi listi so na pogled podobni, vendar pri njih ne moremo opazovati gibanja listov. Tekst: Alenka Marinček |
USTANOVA S TRADICIJO IN ZNANJEM, ŽE VSE OD LETA 1810!
BOTANIČNI VRT PRAZNUJE - ŽE 213 LET VARUH BIODIVERZITETE!
