| LATINSKO IME | Vanilla planifolia |
|---|---|
| AVTOR | Andrews |
| SLOVENSKO IME | vanilija |
| ROD | Vanilla |
| DRUŽINA (LATINSKO) | Orchidaceae |
| DRUŽINA | kukavičevke |
| RED | Asparagales |
| RAZRED | Liliopsida |
| DEBLO | Magnoliophyta |
| KRALJESTVO | Plantae |
| RAZŠIRJENOST | Mehika |
| ŽIVLJENJSKA DOBA | |
| ČAS CVETENJA | |
| RED LIST | |
| CITES | II |
| RASTE V SLOVENIJI | |
| zdravilna rastlina | |
| MEDICINAL DISTRIBUTION | Guyana , Mexico , Nicaragua , Panama , Puerto Rico, US |
| MEDICINAL THREATENED | x |
| MEDICINAL CITES LISTED | Appendix II |
| MEDICINAL PART USED | |
| MEDICINAL SYMPTOMS TREATED | |
| Opomba: uporaba na lastno odgovornost | |
RASTLINA RASTE V OZNAČENEM ( ) DELU VRTA | |
 | |
| SLIKA RASTLINE |
|---|
 |
| vanilija (Vanilla planifolia) |
| Kakavovec so gojili že 1500 let pred našim štetjem. Azteki so njegova zrna začeli uporabljati za čokolado, ki so ji kot začimbo dodajali vaniljo. Vanilja (Vanilla planifolia) je vzpenjavka mehiškega izvora, ki lahko s svojimi kolenčastimi stebli ob ustrezni opori doseže tudi 10 metrov višine. Že Azteki so odkrili, da se v naravi ne oprašijo vsi cvetovi, včasih jih je bilo oprašenih celo zelo malo, zato so jo že nekdaj umetno opraševali. Ko so jo španski osvajalci zanesli v druge tropske predele sveta, se je težava z opraševanjem le še povečala. Španci Aztekov o gojenju vanilje niso spraševali, saj jih je večina končala zelo žalostno zaradi pohlepa belih osvajalcev. Ker zunaj Mehike rastlina ni imela več naravnih opraševalcev, tako želenih plodov, strokov, ni bilo. Veliko časa je moralo preteči, da je belgijski botanik Charles Morren leta 1836 odkril, da je cvetove mogoče umetno oprašiti. Čez pet let je Edmund Albius, nekdanji suženj z Reuniona, njegov postopek dopolnil. Ker se je vedenje Aztekov izgubilo, ga je bilo treba znova odkriti. Tekst: J. Bavcon |
USTANOVA S TRADICIJO IN ZNANJEM, ŽE VSE OD LETA 1810!
BOTANIČNI VRT PRAZNUJE - ŽE 213 LET VARUH BIODIVERZITETE!
