Prva japonska češnja izmed mnogih krasotic je zacvetela
Kljub današnji slani v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, ki je vrt na najbolj odprtem delu ob rastlinjakih popolnoma pobelila, so češnje kljub že zares razprtim popkom ostale povsem sveže in niso pomrznile.
Prunus campanulata Kan-hi-zakura ali zvončičasta japonska češnja se že nekaj dni pripravlja k cvetenju. V letu 2023 je zacvetela že 6. marca. Letos se je zopet povsem približala temu dnevu, le dan kasneje torej 7. marca se je popoldan razcvetelo nekaj cvetov. Že vsaj 14 dni pred tem so bili popki tik pred tem, da se razprejo. A je bilo pred prejšnjim tednom kar veliko ne sončnih dni tako, da so češnjeve vejice kar malo čakale. Po dveh letih pa je tako zopet zacvetela skupaj z zvončki. Res njih cvetenje v teh dneh hitro usiha, ker so temperature zanje previsoke (dosegle so že preko 20°C). Na srečo je zemlja še dovolj hladna, da rastline, ki so povsem pri tleh vseeno teh višjih temperatur ne zaznajo tako občutno .
Japonske češnje so že vse od druge svetovne vojne tudi simbol miru, ki ga s svojo milino in lepoto prinašajo v različne prestolnice. V današnjem času mir še kako rabimo, le da ga nočemo več prav razumeti. Mi smo originalne japonske češnje dobili že leta 1999 kot protokolarno darilo države Japonske. Mlade rastlinice so prišle direktno iz Japonske. Združenje ljubiteljev japonskih češenj japonskega parlamenta jih je podarilo Sloveniji in s tem simbolično odprlo diplomatske poti.
Opazovanje cvetočih češenj, se je začelo na japonskem na imperialnem dvoru v 8. stoletju v obdobju Nara. Prav japonske češnje na katerih že od takrat beležijo čas cvetenja so torej ena izmed najbolj poznanih vrst na katerih temelji fenologija. In prav je, da znamo kulture povezovati in z njimi sobivati. Le tako se bomo v tem času polnem konfliktov lahko vsaj malo oplemenitili. Češnje ne le, da so lepe, so tudi simbol miru in nenazadnje naše avtohtone češnje so bile tiste, ki so za mnoge pomenile prvi vir dohodka in tudi hrane. Nič nenavadno torej ni, da je Marija Terezija pospeševala sajenje in cepljenje sadnega drevja. Še v 80. letih prejšnjega stoletja so stari možje vedeli povedati, da vsak, ki je cepil divjak češnje, pa ne glede na to kje je le-ta bil, je lahko obiral te plodove, pa čeprav drevo ni raslo na njegovi zemlji. Tega nenapisanega pravila so se torej držali še po drugi vojni.
Na Japonskem uživajo v lepoti cvetja v pomladnem snegu, pri nas pa smo uživali v slasti plodov in prav tako v lepoti cvetenja naših češenj, ki so se belile sredi senožeti in gozdov.
Ps.: Že 2011 je bil v Botaničnem vrtu prvi Hanami, praznik cvetočih češenj, ki so ga pripravili ljubitelji teh cvetočih dreves. Pred tem pa je bilo že kar nekaj neformalnih druženj ob cvetočih češnjah.
Dr. Jože Bavcon , Dr. Blanka Ravnjak Botanični vrt UL, BF
Hanami - Festival cvetočih češenj v Botaničnem vrtu 2013
https://www.drustvo-animoku.si/2013/04/hanami-festival-cvetocih-cesenj.html
https://www.si.emb-japan.go.jp/hanami_2014.html
