Spoštovani častni zbor ob odkritju tlakovca iz Hirošime in posaditvi potomca preživelih dreves Hirošime.
Vrt Domovinske flore Botanični vrt UL je nastal v času mirnega leta Napoleonskih vojn leta 1810. Z obnovo Habsburške oblasti je svojo mirovno vlogo nadaljeval, saj je ostal nedotaknjen in se je razvijal naprej. V času kongresa svete Alianse v Ljubljani leta 1821, urejanja miru v Evropi, po napoleonskih vojnah, je Botanični vrt zopet odigral zelo zanimivo vlogo. Cesarjev zdravnik Host, ustanovitelj Vrta avstrijske flore na Belvederju na Dunaju in Franc Hladnik ustanovitelj Vrta domovinske flore v Ljubljani, sta se skoraj vsak dan sprehajala po vrtu in bližnjem Golovcu in to kar nekaj mesecev od januarja do maja. Nekje v tem času so v vrtu že zasadili danes mogočni ginko, ki je bila ena izmed vrst, ki je v Hirošimi oživela najbliže atomskemu udaru. Februarja leta 1999 je Združenje japonskih cvetočih češenj, katerega predsednik je bil leta 1999 predsednik spodnjega doma Japonskega parlamenta gospod Soičiro Ito, Sloveniji podarilo sedem vrst in sort japonskih češenj, ki od tedaj naprej vsako leto cvetijo v Botaničnem vrtu UL in na novi lokaciji na Večni poti. Tja jih je zasadila njena visokost, princesa Sayako oktobra 2000. Leta 2013 je botanični vrt Univerze v Ljubljani zopet na pobudo prof. dr. Stanislava Pejovnika, nekdanjega rektorja UL in prof. dr. Alenke Malej zaprosil za semena potomcev dreves iz Hirošime. Vzgojili smo kar nekaj rastlin treh različnih vrst in danes bomo japonski koprivovec ob tlakovcu iz Hirošime tudi zasadili.
V današnjem času, ko je mir na svetu tako krhek, in divja kar nekaj vojn, je tako še bolj potrebno poudariti vse te vidike in simbole miru: kamen, češnje in potomce dreves iz Hirošime. Botanični vrt UL, ki ga imajo Ljubljančani in Slovenci zelo radi, bo tako v prihodnje s temi tremi omenjenimi simboli Ljubljani, Sloveniji in svetu pričal, da mir ni samoumeven. Vsak dan in povsod se moramo zanj prizadevati in ga skupaj z rastlinami, najšibkejšim členom v verigi krepiti in ohranjati.
Tekst avtorja podstavka za tlakovec iz Hirošime:
Granitna plošča, ki je del tlaka iz Hirošime, je postavljena na kamnit podstavek, ki zaradi svoje oblike daje občutek nestabilnosti. Simbolizira krhkost miru, ki se zdi večen in neomajen, ko ga imamo, a ga lahko zelo hitro zruši človekovo ravnanje. Podobno je kamen trden in neomajen, človek pa ga s svojo silo lahko preoblikuje in obvladuje.
Za podstavek je izbran kraški apnenec iz kamnoloma Petrovica. Izbrani kamen se po teksturi ujema z ostalimi arhitektonskimi elementi Botaničnega vrta, ki so v večini zgrajeni iz podpeškega apnenca.
Marko Drpić
