Tropski rastlinjak

Alfonz Paulin slovenski botanik in vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani je umrl  1. decembra 1942 v Ljubljani. O njegovi smrti sta poročala časopisa Jutro (Anonym. 1942f ) in Slovenec (Anonym. 1942a). Sestra Hedvika Martinak, vdova sodnega svetnika, je objavila osmrtnici tudi v imenu sorodstva v obeh časopisih (Anonym. 1942b, Anonym.1942f), prav tako tudi zahvalo (Anonym. 1942e,  Anonym. 1942i). Osmrtnice so objavili še Akademija znanosti in umetnosti (Anonym. 1942b, Anonym. 1942f), Univerza v Ljubljani (Anonym. 1942c, Anonym. 1942g) in  klasična gimnazija (Anonym. 1942g). V Slovencu (Anonym. 1942d) je bilo objavljeno precej obširno poročilo o Paulinovem pogrebu na Žalah, ki so se ga ueležili številni znastveniki, sodobniki, znanci, prijatelji in sorodniki vključno z njegovo sestro Hedviko, univ. prof. Rajko Nachtigal, vidni predstavniki javnosti, med njimi dr. Milan Vidmar in pisatelj Fran Saleški Finžgar. Pokopali so ga v rodbinsko (družinsko) grobnico. Nekoliko krajše poročilo o pogrebu je bilo objavljeno v časopisu Jutro (Anonym.1942h). Kapus (1963) navaja, da so Paulina pokopali v družinski grobnici, Wraber (2008) pa je zapisal, da njegovega groba ni več. V iskalniku grobov na Žalah (https://grobovi.zale.si/sl) obsataja podatek, da je njegov grob še vedno ohranjen (?):  Žale [A]: Alfonzo Paulin (1853-1942) Oddel. [ZIDA], Vrsta [L2], Grob [70]

V časopisu Slovenec je njegov učenec Janez D. (1942) ob Paulinovi smrti objavil Spomine na pokojnega A. Paulina, ki ga je spremljal na Snežnik. Zapis je zaključil:  
     »Bodi odličnemu botaniku ohranjen med nami globok spomin!«

Botanik Alfonz Paulin (1853-1942)Alfonz Paulin spomenik

Franc Hladnik (29.3.1773 – 25.11.1844) ustanovitelj Vrta domovinske flore - Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani letos praznuje 250 letnico rojstva. Prav Botanični vrt je edina ustanova, ki je ostala iz časov Ilirskih provinc. Na otvoritvi vrta je bil sam prvi in glavni guverner maršal Auguste Marmont. Hladnik je bil tudi prvi docent za Botaniko na Visokih šolah, ki so jih leta 1809 z odredbo ustanovili Francozi. Manj znano je, da je bil v Prešernovih časih tudi ravnatelj gimnazije, ki jo je obiskoval naš kasnejši pesnik France Prešeren. Hladnik je že tedaj prepoznal njegove talente in se je zanj tudi zavzel.

Bil je tudi profesor in prefekt Franceta Prešerna. Ko je v 1. letniku filozofije zaprosil za štipendijo kranjskega šolninskega štipendijskega fonda, ga je Hladnik predlagal guberniju s priporočilom, da je "popolnoma odličen dijak, ki mu oče boleha, skrbi za sedem nepreskrbljenih otrok in ima kmetijo preobremenjeno z dajatvami v soseski, ki jo je to leto oklestila toča". Med 21 prosilci je bil Prešeren na 9. mestu, zato po tej razvrstitvi podpore takrat ni dobil.

USTANOVA S TRADICIJO IN ZNANJEM, ŽE VSE OD LETA 1810!

BOTANIČNI VRT PRAZNUJE - ŽE 214 LET VARUH BIODIVERZITETE!