volemija, wollemia nobilis

Wollemia nobilis - rastlina iz dobe dinozavrov

Kaj bi se zgodilo, če bi danes nenadoma našli še živečega dinozavra? Presenečenje bi bilo popolno. Še živečega dinozavra še niso našli, našli pa so že kar nekaj rastlinskih vrst, ki so v tistih časih živele. Nekatere so najprej odkrili v okameneli obliki (kot fosile) in šele kasneje še žive primerke.

wollemia nobilis, volemijaWollemia nobilis velja za botanično odkritje 20 stoletja. Rastlina je veljala za izumrlo že več kot 30 mil let. Pred 200 mil let naj bi bila ta rastline širše razširjena na tedaj skupnem kontinentu južne poloble Gondwani. Do odkritja je prišlo povsem naključno. David Noble čuvaj v Wollemia narodnem parku, je leta 1994 zašel v globoko sotesko iz peščenjakov in tam našel množico mogočnih dreves, ki so mu bila neznana. V svojo torbico je dal nekaj vejic in odšel. Ker rastline na osnovi teh nekaj vejic niso uspeli določiti, se je po mesecu dni sem vrnil še s svojim kolegom Wyn Jones(om), ki je že dolgo študiral vse redke drevesne vrste teh predelov. V teh brezpotjih soteske ni bilo lahko najti, čeprav gre za sotesko, ki leži le 150 km severo-zahodno od največjega avstralskega mesta Sydney. V soteski sta naštela do 40 odraslih dreves in nekje do 200 mladih. Najvišje drevo je imelo do 40 m višine in premer preko metra. Kljub temu vrste nista uspela določiti. Šele kasneje, ko so že obupali z živečimi predstavniki in začeli iskati okamenele ostanke, so ugotovili, da gre za rastlino iz dobe dinozavrov. Ime rastline se je kar samo ponujalo Jones in še dva druga avtorja so rastlini dali rodovno ime po parku torej Wollemia, za vrstni pridevek pa so uporabili priimek najditelja zato nobilis.

wollemia nobilis, volemijawollemia nobilis, volemijaKasnejši raziskave so pokazale, da gre za drevesa, ki so stara lahko do 1000 let. Vsa odrasla drevesa so kloni ene same rastline ali preprosteje povedano, kot bi vse zrasle iz enega panja posekane ali v požaru uničene rastline. Že po dveh letih so uspeli iz poganjkov vegetativno vzgojiti okrog 1300 primerkov. Ker so storži visoko v krošnjah je bilo tudi na vrvi viseče helikoptersko obiranje storžev manj uspešno. Šele z leti so uspeli v lovilne mreže pod drevesi naloviti dovolj semen. Soteska je za javnost in tudi raziskovalce še danes zaprta. Le izbranim je tja dovoljeno stopiti. Volemijo pa je že kar nekaj let možno kupiti tudi v Evropi.

O volemiji, po aborižinsko volemaji, je tudi v Sloveniji nastalo kar nekaj člankov, ki smo jih zapisali v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani. Tudi sama rastlina je sem prišla že pred več kot desetletjem. Letos je prvič zacvetela. So ti moški cvetovi in vsa energija te rastline privabili v Slovenijo enega izmed tistih, ki je rastlino določil in opisal- to je prijeten gospod Wyn Jones, ki je specialist za redke vrste. Tudi z botaničarko Jane Allen, ki je prav tako zapisana ob imenu rastline in živi v daljni Avstraliji, smo se danes pogovarjali. David Noble, ki je rastlino našel, pa je žal že pokojni. Ko se zgodbice združijo, potem je klepet tako prijeten, da dan mine kot bi trenil.

Jože Bavcon, Blanka Ravnjak

Zadnja sprememba: Sobota 17. November 2018, 20:49.
© 2018 BOTANIČNI VRT