3.9.2025 se v Gorici začenja mednarodni Botanični kongres Italijanskega botaničnega društva s slovensko udeležbo, tako kot se za obmejni prostor, ki je bil vedno povezan spodobi. Zato smo bili zelo veseli povabila kolegov iz Italije, da v sodelovanju z njimi pristopimo k organizaciji. Gorica in Nova Gorica letos predstavljata združeno kulturno prestolnico Evrope. Rastline in obdelava zemlje so tiste, ki predstavljajo primarni pojem kulture, na katerega pa danes vse preveč pozabljamo.
Furlanija - Julijska krajina in Slovenija sta bili vedno kraj srečevanja in konfliktov med dvema svetovoma (Sredozemljem in Srednjo Evropo), dvema državama (najprej Italija in Avstro-Ogrsko cesarstvo, nato Italija in Jugoslavija) in tremi velikimi kulturami (italijansko, germansko in slovansko). Ta območja so bila po koncu ledenih dob vedno prednostna pot za priseljevanje živalskih in rastlinskih vrst z Balkana, pa tudi poti za ljudstva ki so se tod selila. Danes še vedno predstavljajo prag za migrante iz oddaljenih dežel. V svetu, kjer se zdi vojna lažja in hitrejša rešitev za reševanje konfliktov, je srečanje v Gorici - ki je bila med prvo svetovno vojno porušena - lahko edinstvena priložnost za razpravo o večplastnem pomenu meja s kolegi iz Slovenije, Avstrije in drugih držav. Lokalni organizacijski odbor, ki ga sestavljajo učitelji z univerz v Trstu, Vidmu in Ljubljani, trdno verjamemo v to nujno medsektorsko temo in se zavedamo, da se lahko zanesemo na močne znanstvene in človeške vezi, ki so se skozi leta vzpostavile s kolegi iz sosednjih držav. Botanično društvo Slovenije in Botanični vrt Univerze v Ljubljani smo z veseljem pristopili k temu dogodku in iz Slovenije povabili raziskovalce botanike iz vseh naših raziskovalnih ustanov. Zato se te dni veselimo skupnih srečanj in novih botaničnih spoznanj iz tega območja.
https://dryades.units.it/go2025/index.html
Govor
Prostor v katerem se nahajamo danes je bil vedno zelo povezan. Za botanike ni meja, ker rastline se le teh nikoli ne držijo. Da je temu res tako priča zgodovina. Petra Andrea Mathioli je v 16. stoletju hodil že zdravit idrijske rudarje in je tedaj na tem prostoru že odkril vrsto Scopolia carniolica, ki jo je 18 stoletju Scopoliju na čast opisal dunajski botanik Jacquin. Leta 1754 je v Idrijo iz Cavaleseja prišel Giovani Antonio Scopoli, ki je postal prvi zdravnik rudarjev. Prvi je popisal tedanjo kranjsko Floro. V Gorici je na jezuitskem kolegiju leta 1755 in 1756 deloval matematik in botanik v Beogradu rojeni Franc Xaver Wulfen zvest Scopolijev sodelavec, ki je leta 1762 in 1763 poučeval v Ljubljani in se potem preselil v Celovec. Bil je mentor Botanikom iz Ljubljane Karlu Zoisu in Francu Hladniku ustanoviteljem botaničnega vrta leta 1810 v Ljubljani. V bližnjem Solkanu je opisal vrsto Chamaecytisus puprureus, ki jo je v svojo floro uvrstil Scopoli. Hladnik je svoje znanje botanike prenesel na tržaškega botanika in župana Muziaa Tommasinija, ki je na Dunaju poslušal predavanja slavnega Aleksandra von Humboldta. Boudeshen iz Trsta je leta 1926 začel v Trenti urejati alpski botanični vrt. Sodeloval je spet z Alfonzom Paulinom iz Ljubljane, ki je bil vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Julius Kugy tržačan, je zaradi slavne rastline Scabiosa trenta prešel vse Julijske Alpe. Baltahzar Hacuet ki je prišel iz Francije in je deloval v Idriji v času Scopolija in potem v Ljubljani je očitno našel eno zapoznelo toploljubno vrsto v triglavskem pogorju. V resnici gre za rastlino Krasa, ki jo na cesti Gorica Trst nad Devinom lahko stalno opazujemo. Zopet jo je pravilno opisal avstrijski botanik Kerner. Kugijeva opevana rastlina pa s tem ni ma nič manjše vrednosti. Julijske alpe so s to lepotico dobile pravi slavospev.
Zato je lepo da smo se danes zbrali v tem prostoru in se rastlin veselimo tako kot so se jih naši predhodniki.
