
Botanični vrt Univerze v Ljubljani je najstarejša znanstveno raziskovalna in izobraževalna institucija v Sloveniji z nepretrganim delovanjem vse od leta 1810 in je certificiran botanični vrt s strani Botanic Gardens Conservation International (BGCI). Zaradi aktivnega varovanja narave je prav tako s strani iste organizacije tudi prejemnik certifikata Conservation practitioner. V European Botanic Gardens Consortium (EBGC) je predstavnik mreže botaničnih vrtov Slovenije. Botanični vrt Univerze v Ljubljani ima tudi eno izmed večjih semenskih bank v osrednji Evropi zaradi česar je član konzorcija semenskih bank Ensconet. Kot član Climate Change Alliance of Botanic Gardens s svojimi aktivnostmi poskuša ublažiti podnebne spremembe in s tem varovati naravo. Botanični vrt Univerze v Ljubljani ni le ustanova znotraj svojih ograj ampak tudi izven njih, saj je s svojimi aktivnostmi intenzivno vpet v mesto Ljubljana, sodeluje s širšo javnostjo kot tudi z gospodartvom, je mednarodno prepoznan, njegova glavna skrb pa še vedno ostaja varovanje rastlinskih vrst. Botanični vrt Univerze v Ljubljani je najstarejša znanstveno raziskovalna in izobraževalna institucija v Sloveniji z nepretrganim delovanjem vse od leta 1810 in je certificiran botanični vrt s strani Botanic Gardens Conservation International (BGCI). Zaradi aktivnega varovanja narave je prav tako s strani iste organizacije tudi prejemnik certifikata Conservation practitioner. V European Botanic Gardens Consortium (EBGC) je predstavnik mreže botaničnih vrtov Slovenije. Botanični vrt Univerze v Ljubljani ima tudi eno izmed večjih semenskih bank v osrednji Evropi zaradi česar je član konzorcija semenskih bank Ensconet. Kot član Climate Change Alliance of Botanic Gardens s svojimi aktivnostmi poskuša ublažiti podnebne spremembe in s tem varovati naravo. Botanični vrt Univerze v Ljubljani ni le ustanova znotraj svojih ograj ampak tudi izven njih, saj je s svojimi aktivnostmi intenzivno vpet v mesto Ljubljana, sodeluje s širšo javnostjo kot tudi z gospodartvom, je mednarodno prepoznan, njegova glavna skrb pa še vedno ostaja varovanje rastlinskih vrst. V njem se nahaja 5700 rastlinskih vrst in ima največjo semensko banko avtohtonih rastlin ne le v Sloveniji ampak kar v srednjeevropskem prostoru. V banki se nahaja preko 36 154 enot, preko 3 364 različnih vrst in že 29,4% naše flore, ki se nahaja v trajni semenski banki.
Tekst je v slovenščini in angleščini.
ISBN: 978-961-7215-15-1
Cena: 30 €
KAZALO VSEBINE
UVOD ... 10
KAKO DO BOTANIČNEGA VRTA ... 12
ZGODOVINA BOTANIČNEGA VRTA ... 16
VSEBINSKE ENOTE BOTANIČNEGA VRTA ... 40
Arboretum ... 41
Rastlinski sistem ... 54
Bazeni z vodnimi in močvirskimi rastlinami ... 68
Bajer z vodnim in obvodnim rastlinjem ... 76
Skalnjak ... 80
Tropski rastlinjak ... 96
Stari rastlinjak ... 106
Sredozemske rastline ... 108
Kaktusi, mlečki in druge sukulente ... 136
Raziskovalni del ... 140
Gojitveni del ... 144
Tematski vrt ... 146
Čebelnjak ... 148
Hotela za divje opraševalce ... 152
Čajnica Primula ... 154
POSLANSTVO BOTANIČNEGA VRTA ... 156
Varstvo rastlinskih vrst ... 156
Semenska banka rastlin ... 164
Vzgoja in izobraževanje v Botaničnem vrtu ... 174
Raziskovalna dejavnost ... 188
Mednarodna dejavnost ... 204
Zelena infrastruktura ... 212
Botanični vrt in kultura ... 216
Čebelja pot ... 220
RASTLINSKE DRAGOCENOSTI V BOTANIČNEM VRTU ... 228
Endemiti ... 228
Rastlinski živi fosili v Botaničnem vrtu ... 246
Izumrle rastline v flori Slovenije, ki so prisotne v Botaničnem vrtu ... 254
Ogrožene in zavarovane rastlinske vrste v Botaničnem vrtu ... 260
LITERATURA ... 274
KAZALO SLIK ... 289
STVARNO KAZALO ... 298




