Ljubljana– Botanični vrt, za katerega je že dolgo namenjenega premalo denarja, naj bi letos dobil dober milijon evrov, so nam sporočili z ljubljanske Univerze (UL), ki je njegova tretjinska lastnica. Njegov vodja dr. Jože Bavcon s tem ni seznanjen, o milijonu je namreč izvedel iz članka, ki smo ga objavili na začetku julija in o tem močno dvomi. Predstavnik za odnose z javnostjo UL Goran Tomšić je novico potrdil, vendar ni povedal, čemu naj bi bil denar namenjen in od kod naj bi ga dobili. Bavcon opozarja na širitev, ki je predvidena že od leta 1974, neustreznost obstoječega rastlinjaka in premajhno število zaposlenih (teh je zdaj pet in eden s polovičnim delovnim časom). Zato se nenehno spopadajo z izgubo rastlinskih vrst, tudi takih, ki so svetovna redkost.

Botanični vrt v Ljubljani bo čez tri leta praznoval 200-letnico, in to
ga uvršča med starejše v Evropi (je najstarejši v jugovzhodnem delu
celine). Država ga še vedno ni zaščitila. Vrt, za katerega doma ni
ustreznega posluha, je dobil povabilo za predstavitev v letos izdani
knjigi Botanic Gardens a Living History, v kateri so predstavljeni
najpomembnejši botanični vrtovi na svetu. Medtem ko se
ljubljanski vrt bori za obstoj, so v Zagrebu prav te dni v
univerzitetnem botaničnem vrtu odprli novi paviljon, za katerega
je mesto odštelo več kot poldrugi milijon evrov.  

»Nemalo sem bil presenečen, ko sem prebral, da je letos za vrt namenjen milijon evrov, saj je tudi nekdanji minister Zupan v tem letu povedal, da denarja ni, enako mi je potrdil tudi prof. dr. Janez Hribar, dekan biotehniške fakultete, kamor vrt sodi,« nam je sporočil vodja vrta dr. Jože Bavcon. Več informacij o tej izdatni finančni injekciji smo poskušali dobiti na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVŠZT). Povedali so, da »denar za botanični vrt glede naložb v proračunu za leto 2007 ni predviden, vendar bo ta zagotovljen na podlagi dogovora med ministrstvom in ljubljansko Univerzo, in sicer s posojilom. Univerza ga bo najela na podlagi zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti univerz, in sicer iz naslova posojil, najetih za sofinanciranje razširitve in posodobitve prostorskih razmer in tehnološke opremljenosti.«
Bavcon ne verjame tem zagotovilom. »Predvidevati, kdaj bo na primer zgrajen načrtovan novi rastlinjak, je v državi, kjer nobena beseda nič ne velja, celo podpisana pogodba ne, čista utopija. Dvanajstletne izkušnje so to že ničkolikokrat pokazale.
V zagrebškem botaničnem vrtu, ki je samo za hektar večji od našega in ima enako število rastlin, zaposlujejo 27 ljudi, ki jih plačuje ministrstvo za znanost. Mesto mu nameni še poldrugi milijon hrvaških kun (200.000 evrov) na leto.
Pri nas ministrstvo prispeva denar samo za štiri vrtnarje, od leta 2001 tudi nekaj sredstev za vzdrževanje, vendar do konca leta ne bomo vedeli, ali jih bomo dobili, saj o tem odloča upravni odbor univerze,« pojasnjuje Bavcon.

 

Širitev je predvidena že od leta 1974 – Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo prispeva denar samo za štiri vrtnarje, od leta 2001 tudi nekaj sredstev za vzdrževanje. Zanje v Botaničnem vrtu do konca leta ne bodo vedeli, ali jih bodo dobili, saj o tem odloča upravni odbor univerze.

Vrt je lani dobil od države 73.000 evrov, to ne zadostuje za nemoteno delovanje, razlaga Bavcon. »Kot vodja vrta nimam dovolj ljudi in zato rastline izginjajo. Sporočilo države je: če dobro, veliko in varčno delaš, nisi nič vreden. Pomembnejša so poznanstva in čim manj dela.«


Mestna občina, ki je dvotretjinska lastnica vrta, je od leta 1996 za naložbeno vzdrževanje namenila 650.000 evrov, prispeva tudi denar za materialne stroške in stroške za plačo vodje vrta. Letos naj bi botaničnemu vrtu skupaj namenili 135.000 evrov, vendar je Bavcon nezaupljiv. »Že dve leti se namreč dogaja, da to, kar je obljubljeno in celo podpisano, ni plačano oziroma je potem poravnano iz vsote, ki nam jo namenijo v prihodnjem letu,« je pojasnil. Predstojnica mestnega oddelka za predšolsko vzgojo, izobraževanje in šport Marija Fabčič je povedala, da v prihodnje načrtujejo razširitev in obnovo sedanjega rastlinjaka ter postavitev drugega, večjega, ki naj bi ga financirala biotehniška fakulteta. Vendar so občinske naložbe za leti 2008 in 2009 zaradi pomanjkanja denarja izpadle iz proračuna.
Država sicer načrtuje novi, veliko večji botanični vrt na Brdu. Ta projekt je vključila v resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih v letih od 2007 do 2023 v okviru projekta Politehnika Ljubljana, vendar je po besedah predstavnikov MVŠZT projekt novega vrta na prednostnem seznamu uvrščen tako nizko, da do leta 2013 financiranje po vsej verjetnosti ne bo mogoče.
Maja Gantar

DELO, 21.9.2007

Zadnja sprememba: Sobota 13. Julij 2019, 15:52.
© 2019 BOTANIČNI VRT