Ljubljana - Ljubljanskemu botaničnemu vrtu, ki vegetira dokaj skrit onkraj Gruberjevega prekopa ob Ižanki, uradno pod streho ustanoviteljske ljubljanske univerze v sklopu biotehnične fakultete, le dve leti pred častitljivo dvestoletnico poje navček. Njegov direktor dr. Jože Bavcon več kot 10 let vztrajno opozarja pristojne državne organe na nevzdržno zapostavljanje nacionalne rastlinske zakladnice.

 »Povsod se kopljejo v denarju, sam pa iz družinskega proračuna plačujem službene poti, da vrt še funkcionira, in to dobro,« pravi direktor botaničnega vrta Ljubo Bavcon. (Foto: Dnevnik)

Drugje bi tako ustanovo znali ceniti

Za zdaj ljubljanski botanični vrt še zmore, in to izključno na entuziastični pogon petčlanske delovne posadke štirih vrtnarjev in upravnika ter honorarnimi študentskimi močmi, na dveh hektarjih ohranjati pri življenju več kot 4500 različnih rastlin, razpošiljati vsako leto semena v več sto botaničnih vrtov po svetu, organizirati delavnice in vodene izlete za šolarje in turiste ter tudi prikazati obiskovalcem neprecenljivo biotsko raznovrstnost našega rastlinskega sveta. Za tako bogastvo bi si v drugih državah obliznili vse prste na roki, naši državni organi pa najdejo denar za vse drugo prej, od nakupa orožja do problematičnih referendumov, kot bi tej nacionalni ustanovi omogočili vsaj normalno delovanje, če že imajo v državni "strategiji razvoja" vse druge reči prednost. Vse javne prošnje in pozivi za sistemsko ureditev statusa te nacionalne ustanove, od ponavljajočih se poslanskih vprašanj poslanca Sama Bevka do alarmiranja vseh pristojnih s strani Bavcona, so doslej obrodili le molk, večno izgovarjanje na njegovo umestitev v načrte za prihodnjo petletko ter nekaj presihajočih finančnih kapljic, ob katerih je čudež, da botanični vrt še sploh živi.

Sodu je izbilo dno, da ga je letos pustila finančno na cedilu še ljubljanska mestna občina, češ da pred računskim sodiščem ne more še naprej opravičevati svojega vlaganja v ustanovo, ki je državni zavod. Ministri pa nič. Tudi dekan matične biotehnične fakultete pravi, da ima zvezane roke, saj mu država ob vsem deklarativnem razglašanju o pomenu vlaganj v izobraževanje in znanost reže vse tanjši proračunski reženj. Veliko zemljišče pod Rožnikom v okviru Biološkega središča, že sredi 70. let kupljeno in predvideno za novi botanični vrt, opustelo sameva.

Bodo vrata zaprli 11. junija?

Obstoječi botanični vrt je trenutno predmet mešetarjenja med državo in MOL, ki ji tudi ne more biti vseeno, če bo ta zelena turistična privlačnost na začetku poletja zaprla vrata. MOL je večinski lastnik zemljišč v vrtu, za katera poteka denacionalizacijski postopek. Denacionalizacijska upravičenka je že sprejela ponudbo, da se namesto vračila zemljišča zadovolji z izplačilom državne odškodnine. MOL bi rada ta zemljišča zamenjala za državno zemljišče v bližini kopališča Kolezija, ki ga namerava ob obnovi tudi razširiti. Zdaj eni in drugi merijo zemljišča. Morda se bodo tokrat hitro dogovorili, morda pa bo botanični vrt prej zaprl vrata za javnost. Bavcon napoveduje navček za 11. junij in ne skriva razočaranja: "Precej sem že na koncu z močmi, ker ne vidim več smisla. Po dvanajstih letih obljub se nič ne zgodi, ne na univerzi ne na pristojnih ministrstvih."

Zadnja sprememba: Torek 26. Maj 2020, 20:36.
© 2020 BOTANIČNI VRT