Nekaj podatkov o našem vrtu:
Na svetu je do sedaj evidentiranih že 3.712 botaničnih vrtov. Le 41 med njimi ima akreditacijo certificiranega botaničnega vrta s strani organizacije Botanic Garden Conservation International in samo 15 jih ima še certifikat za Conservation Practitioner (varstvo narave). V obeh skupinah pa se nahaja Botanični vrt Univerze v Ljubljani, kar pomeni, da je v samem svetovnem vrhu. V samem vrhu pa je tudi po številu rastlinskih vrst predstavljenih v vrtu, s čimer spada med zelo pestre vrtove. Botanični vrt Univerze v Ljubljani ima v svoji bazi zabeleženih 5.729 rastlinskih vrst, podvrst in tudi nekaj sort. Od tega jih ima s strani BGCI sedaj evidentiranih in potrjenih že 4.844. Za tako majhen botanični vrt (3 ha) je to ogromna številka. Naj primerjalno navedemo, da veliki vrtovi obsegajo od 70 do 100 ha površine a imajo primerjalno manjše število vrst. Dunajski (8 ha) jih ima okrog 11.000 vendar je v bazi BGCI zabeleženih le 1.758 vrst, Meisse v Bruselju (92 ha) ima 13.307 vrst, Pariz (vsi deli skupaj 83 ha) 12.094, Bonn (9,5 ha) 9.280 in Padova (4 ha) 3.158. Poleg varovanja rastlin v vrtu (ex-situ), Botanični vrt Univerze v Ljubljani vrste varuje še v naravi sami (in-situ), saj ima v Rojah že 21 let v najemu suhi travnik, kjer je kar preko 150 različnih rastlinskih vrst in so se le-te v vseh teh letih s pravilnim upravljanjem zelo namnožile. Prav iz tega travnika že toliko let pridobivamo tudi seneni drobir, mešanico semen iz tega travnika, ki pa služi za revitalizacijo površin in z njim smo že naredili kar nekaj nadomestnih travnikov po vrtovih ali pa ga uporabili za povečanje biodiverzitete na samo zelenih površinah.
V semenski banki Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani pa so shranjena semena rastlin iz narave in vrta. Preko 850 vrst iz narave se nahaja v trajni semenski banki (-20oC) kar pomeni preko 24 % naše flore. V suhi semenski banki pa je preko 3500 vrst tako iz narave kot iz vrta. Vseh enot v trajni semenki banki je 1.680 v suhi pa 15.239 enot, skupno torej 16.919 enot, kar samo semensko banko uvršča zopet v sam vrh semenskih bank botaničnih vrtov v Evropi. Zaradi svoje velikosti in kvalitete semenske banke, je bila semenska banka Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani leta 2016 na svetovnem kongresu v Ženevi uvrščena v mrežo ENSCONET. Ostali člani omenjene mreže imajo skupaj le nekaj več kot 12.000 enot.
