Govor ob otvoritvi razstave v Botaničnem vrtu v Ljubljani
19. junij 2012 

Dr. Vlado Ravnik je upokojeni univerzitetni profesor za botaniko. Leta 1946 je začel študirati biologijo in leta 1953 je diplomiral. Štirideset let je poučeval botaniko na Biotehniški fakulteti najprej kot asistent, nato docent in nazadnje kot univerzitetni profesor. Leta 1994 se je upokojil.

Ni samo strokovnjak botanik, ampak botanik umetnik, saj rastlinski svet predstavlja s črno belo risbo, z akvareli in tudi fotografijo. Leta 1961 je ilustriral knjigo Franceta Sušnika in Andreja Martinčiča Poznate strupene rastline? V šestdesetih letih je na pobudo svojega profesorja dr. Ernesta Mayerja v barvah narisal tabele za prvo alpsko floro. Vse risbe je že tedaj naslikal po rastlinah – živih modelih, ki jih je nabral v naravi. Na žalost pa tedaj prvo slovensko izvirno delo ni izšlo. Ravnikovi akvareli gorskega rastlinstva so izšli leta 1966 in leta 1969 v zbirki Čebelica. Drobni knjižici sta nosili naslov Cvetje naših gora.

V letu 1973 je sodeloval v Pittsburghu v ZDA na razstavi botanikov umetnikov. Njegova likovna dela hranijo tudi v zbirki The Hunt Institute for botanical Documentation na Carnegie-Mellon University.

Ukvarjal se je tudi s sistematiko rastlin. Leta 1967 je opisal zanimivega križanca med endemično Zoisovo zvončico in trebušasto zvončico. Našel ga je na pobočjih Vrtače in ga poimenoval vrtaška zvončica. Veliko se je ukvarjal z našimi kukavičevkami oziroma orhidejami. Tako je ugotovil, da se murke s svetlo rožnatimi cvetovi jasno razlikujejo od ostalih vrst murk. Na primerkih s Krvavca je tako leta 1978 opisal kamniško murko, ki je endemična v Kamniško-Savinjskih Alpah in Karavankah.

Leta 1994 je ilustriral prvo »rastlinsko serijo« znamk v samostojni Sloveniji z naslovom Cvetje Slovenije in leta 1998 še serijo znamk Iglavci.

Slovenci smo prvo domačo izvirno ilustrirano knjigo o alpskem rastlinstvu dobili zelo pozno. Leta 1999 je izšlo delo Vlada Ravnika Rastlinstvo naših gora. Podnaslov knjige je Ikonografija rastlin Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp ter Karavank, kar bi lahko enostavno povedali: predstavitev oziroma opis (rastline) z risbo. V knjigi je 180 akvarelov, ki so nastali po živih rastlinah. ki jih je prof. dr. Ravnik nabral v naravi, prinesel domov in narisal. To je bil do takrat prvi večji in povsem slovenski priročnik za alpsko floro.

Vse svoje obsežno znanje o naših kukavičevkah je dr. Ravnik zbral leta 2002 v delu Orhideje Slovenije, ki prva taka knjiga pri nas. V njej obravnava 76 vrst in podvrst, ki so predstavljene z barvnimi fotografijami, besednim opisom in zemljevidom razširjenosti.

Leta 2010 pa je izšla njegova knjiga Alpsko cvetje Slovenije in izbor nekaterih drugih gorskih rastlin. Izbor 220 akvarelov alpskih rastlin je narejen strokovno in poznavalsko. Delo je nastajalo z botaničnim znanjem in izkušnjami, s planinskim navdušenjem in z ljubeznijo.

Kako pa so nastajali akvareli? Vsako rastlino je avtor nabral v naravi, tam, kjer raste. Zato je moral rastlino dobro poznati. Poznati je moral njeno rastišče in čas cvetenja in biti ob pravem času na pravem mestu, kar je odvisno tudi od vsakoletnih vremenskih razmer. Nekaj primerkov izbranih rastlin je utrgal in hitro odnesel domov, za risalno mizo, da jih je čimprej naslikal ob primerni dnevni svetlobi. Če mu je cvetlica prej ovenela, je moral po novo, pa tudi sliko je moral začeti slikati na novo. Njegove risbe so natančne in nazorne. Kot sam pravi, potrebuje: prave čopiče, vodene barve, lupo, dobro dnevno svetlobo ter veliko potrpljenja. Sliši se preprosto, vendar… tako je v enem poletju kar petkrat poskusil priti na vrh Bogatina, pa se je vedno že prej obrnil z nekaj nabranimi rastlinami. Vsako poletje jih naslika največ 30!

vlado ravnik, akvareli, murkeRisba rastline je lahko veliko bolj natančna kot fotografija. Pri večjih rastlinah s fotografijo ne moremo zajeti vseh značilnih znakov. V risbi pa lahko izriše vse lastnosti, ujame pravi barvni odtenek in tudi prilagodi merilo. Fotografski portreti rastlin ne nastajajo v praznem prostoru, okoli njih so običajno še druge rastline. Avtor pa riše na čistem, praznem listu in posamezna rastlina res lahko izstopa in zažari v vsej svoji lepoti.

Prof. dr. Vlado Ravnik je celo v svetovnem merilu eden redkih strokovnjakov na botaničnem področju, ki svoje znanje o rastlinah zna preliti v umetniško risbo. Najin skupni učitelj botanike pokojni akademik prof. dr. Ernest Mayer je o Ravnikovih akvarelih zapisal:

»Izvrstni akvareli ne omogočajo le spoznavanja prikazanih rastlinskih vrst v naravi, temveč zbujajo že sami po sebi visok estetski užitek.«


Dr. Nada PRAPROTNIK    

ZGIBANKA O RAZSTAVI

vlado ravnik, akvareli, murkevlado ravnik, akvareli, murke

vlado ravnik, akvareli, murkevlado ravnik, akvareli, murke

Foto: B. Ravnjak

Zadnja sprememba: Torek 25. Junij 2019, 19:04.
© 2019 BOTANIČNI VRT