Tropski rastlinjak

Botanični vrt Univerze v Ljubljani je ob 210 letnici svojega delovanja dobil najlepše darilo, porušili so mu rastlinjak in vhodni objekt na novi lokaciji na Večni poti. Tam je vrt predviden že od leta 1974. Še neamortizirane objekte rastlinjak in vhodni objekt, lep objekt, ki je bil lepo umeščen v prostor je zamenjal megalomanski objekt, ki je sedaj zgrajen z EU sredstvi, vrt pa je izgubil vse prostore namenjene njemu, ki so bili zgrajeni iz davkoplačevalskim denarjem. Res je skoraj neverjetno, da v dobi ko govorimo o zmanjšanju biodiverzitete se najstarejši posvetni ustanovi, ki se z biodivreziteto sedaj ukvarja že 213 let krči možnost za napredek. Tako smo v sredo 18.10. in četrtek 19.10 že četrto leto zapored svojo veliko zbirko sredozemskih rastlin selili v rastlinjake Marjetice Koper v Koper, ki nam je edina lahko zagotovila prezimovanje rastlin v zanje normalnih pogojih. To pa veliko stane, predvsem je pa tak prevoz v velikih kontejnerskih šleparjih za rastline tudi težava, ker jih je potrebno krajšati, da gredo na kamione in še posebej je to slabo za kakteje, ki so v vrtu že vse od leta 1955 in tega ne prenašajo najbolje. Skratka po Evropi gradijo botanični vrtovi nove rastlinjake še posebej po kovidu, ko se je pokazalo kako pomembne so rastline. Pri nas se je pa vrt začelo podirati, botanični vrt še vedno po 32 letih samostojne države nima urejenega ne financiranja ne kadrov. Res je sramotno, da fakulteta v vseh teh letih najstarejši matični ustanovi ni znala in ni hotela zagotoviti tega kar vrtu pripada.

Rastline smo v sredo 18.10 začeli nalagati ob 7.30 in potem so po kakih dveh urah potovale v Koper kjer je sledilo razlaganje.

Selitev rastlinSelitev rastlin

Selitev rastlinSelitev rastlin

Selitev rastlinSelitev rastlin

Selitev rastlinSelitev rastlin

Članek iz Biološkega vestnika

Sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij

Ensconet Consortium Consortium Consortium

Letter of Support University of Ljubljana

Razgovor uporabnikov prostorov

Nekaj osnovnih podatkov o Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani

Na svetu je do sedaj evidentiranih že 3.712 botaničnih vrtov. Le okrog 90 med njimi ima akreditacijo certificiranega botaničnega vrta s strani organizacije Botanic Garden Conservation International in še manj jih ima še certifikat za Conservation Practitioner (varstvo narave). V obeh skupinah pa se nahaja Botanični vrt Univerze v Ljubljani, kar pomeni, da je v samem svetovnem vrhu. V samem vrhu pa je tudi po številu rastlinskih vrst predstavljenih v vrtu, s čimer spada med zelo pestre vrtove. Botanični vrt Univerze v Ljubljani ima v svoji bazi zabeleženih 5.729 rastlinskih vrst, podvrst in tudi nekaj sort. Od tega jih ima s strani BGCI sedaj evidentiranih in potrjenih že 4.844. Za tako majhen botanični vrt (3 ha) je to ogromna številka. Naj primerjalno navedemo, da veliki vrtovi obsegajo od 70 do 100 ha površine a imajo primerjalno manjše število vrst. Dunajski (8 ha) jih ima okrog 11.000 vendar je v bazi BGCI zabeleženih le 1.758 vrst, Meisse v Bruselju (92 ha) ima 13.307 vrst, Paris (vsi deli skupaj 83 ha) 12.094, Bonn (9,5 ha) 9.280 in Padova (4 ha) 3.158. Poleg varovanja rastlin v vrtu (ex-situ), Botanični vrt Univerze v Ljubljani vrste varuje še v naravi sami (in-situ), saj ima v Rojah že 23 let v najemu suhi travnik, kjer je kar preko 150 različnih rastlinskih vrst in so se le-te v vseh teh letih s pravilnim upravljanjem zelo namnožile.

Kako je pomemben Botanični vrt Univerze v Ljubljani v svetovnem in Evropskem merilu kaže tudi to, da so ga že 2007 uvrstili v knjigo Botanic Gardens a living history (Monem 2007) kjer je predstavljenih le 278 vrtov iz celega sveta. Med njimi ima enakovredno mesto tudi naš vrt. Podobno je predstavljen med 94 -timi izbranci izmed preko 900-timi botaničnimi vrtovi EU Der Garten als Wissensraum (Standler 2013). Ali pa v eni izmed zadnjih knjig svetovnih vrtov Botanical Gardens (Carena 2022). Botanični vrt Univerze v Ljubljani je prav tako član mreže Botanic Gardens Conservation International in v Konzorciju Botaničnih vrtov EU zastopa Slovenijo. Vsako leto se udeleži dveh sestankov, ki potekajo v eni izmed članic EU.

V semenski banki Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani so shranjena semena rastlin iz narave in vrta. Preko 900 vrst iz narave se nahaja v trajni semenski banki, kar pomeni preko 26 % naše flore. V suhi semenski banki pa je preko 3500 vrst tako iz narave kot iz vrta. Vseh enot v trajni semenki banki je 1.680 v suhi pa 16.837 enot, skupno torej 18.517 enot, kar samo semensko banko uvršča zopet v sam vrh semenskih bank botaničnih vrtov v Evropi. Zaradi svoje velikosti in kvalitete semenske banke, je bila semenska banka Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani leta 2016 na svetovnem kongresu botaničnih vrtov v Ženevi uvrščena v mrežo ENSCONET. Ostali člani omenjene mreže imajo skupaj le nekaj več kot 12.000 enot. V celotni mreži je le 30 botaničnih vrtov EU kjer je preko 900 botaničnih vrtov.

Botanični vrt ima v svetu priznanih preko 50 sort vrste Galanthus nivalis, ki jo je priznal svetovni registrator KAVB - kraljevo združenje za čebulnice iz Nizozemske (Hanneke & Snoeijer 2013) in so potem potrjene izšle še v knjigi z opisi in znanstvenimi ilustracijami v Angliji leta 2019 (Cox 2019). Doma v Sloveniji pa ima žal priznanih samo pet od omenjenih. Prav tako je zbirka vrste Cyclamen purpurascens iz našega vrta predstavljena v knjigi, genus Cyclamen, ki jo je leta 2013 izdal Kew Gardens (Mathew 2013).

Botanični vrt Univerze v Ljubljani se ukvarja z različnimi aktivnostmi, vse od osnovnega dela, ki zagotavlja urejenost samega prostora, rastlinskih zbirk, skrbi za rastline, do aktivnosti povezanih z znanstveno raziskovalno in izobraževalno vlogo. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za osnovno obratovanje, ki še vedno ni v pokrito, velik del aktivnosti predstavljajo projekti in delo na trgu.

Dokončanje rastlinjaka na novi lokaciji botaničnega vrta ob biološkem središčuRušitev rastlinjaka

Selitev rastlin v prezimovališčejaponske cesnje 2018 2782

japonske češnje, japonska, nasad češenj, darilo japonskeRušenje vhodnega objekta v novi botanični vrt

Rušenje vhodnega objekta v novi botanični vrtRušenje vhodnega objekta v novi botanični vrt

USTANOVA S TRADICIJO IN ZNANJEM, ŽE VSE OD LETA 1810!

BOTANIČNI VRT PRAZNUJE - ŽE 213 LET VARUH BIODIVERZITETE!

Zadnja sprememba: sobota 2. december 2023, 19:38.
© 2023 BOTANIČNI VRT