Tropski rastlinjak

Včeraj smo končno dobili v času kovida izdano delo o zvončkih avtorice Frede Cox. V njem so predstavljeni vsi že leta 2008 opisani naši zvončki, ki so bili že decembra registrirani s strani Registratorja za sorte zvončke »Kraljevega združenja za čebulnice na Nizozemskem«. V knjigi sta Slovenija in Botanični vrt Univerze v Ljubljani posebej predstavljena, hkrati pa so ilustrirane prav vse naše sorte, ki so bile opisan do izida knjige. Delo Slovenijo umešča ob bok najbolj poznanim državam na svetu.

Slovenski zvončki v svetuSlovenski zvončki v svetu

Slovenski zvončki v svetuSlovenski zvončki v svetuSlovenski zvončki v svetu

Zvončkova pesem tisočerih zvonov

"…zvonenje komaj slišnega zvona, ki mu je sledil drugi tretji in četrti..in kmalu je donelo vseh tisoč tempeljskih zvonov v veličastni harmoniji in mladeničevo srce se je topilo v veselju in čudenju."  Antony de Mello: Ptičja pesem

Kot bi poslušal pesem tisočerih zvonov, se zdi, ko listaš knjigo, ki je izšla pri založbi Crowood Press leta 2019, sedaj pa je to že druga dopolnjena izdaja. Avtorica Freda Cox ni napisala le teksta, ampak se je posvetila tudi ilustracijam vseh teh sort. Zaradi covida in vseh zapletov smo knjigo v Botanični vrt dobili šele te dni.  Ne gre le za tekste, kjer je predstavljenih 2400 sort iz rodu zvončkov katerih naravnih vrst je do 23, ampak poleg opisov sort tukaj neslišno zvonijo izredno prefinjeno izdelane ilustracije teh sort, ki jih je preko 2000. Tako kot mladenič ni slišal pesmi zvonov, ker ga je motilo okolje, tudi zvončkov ne slišimo. A če smo z njimi v naravi in ko zapiha veter potem imajo posebno melodijo. Niti burja jih ne odtrga ko hrumi po njih. Na Colu so se razvili zvončki s posebno dolgimi peclji, ki plapolajo v vetru in zato je sorta dobila ime Col. Tudi v Senožečah in še marsikje na Krasu najdemo take. Drugje so njihovi zunanji cvetni listi zeleno obarvani, ko jih imajo sorte Ljubljana, Nova Gorica, Gora in še katera. Drugi so že zgubili del zunanjih cvetnih listov in so videti  kot, da ostaja samo notranji zvon in ti so sorta Vipava. Ali pa so njihovi cvetovi oblike kot široka ženska krila zato ta sorta nosi ime Krinolice, Podsreda. Lahko so njihovi cvetovi še bolj nenavadnih oblik in potem nastaneta sorti Lampijonček in Zvezdica.
Vse te naše sorte zvenijo v skupni pesmi tisočerih zvonov, ki so predstavljene v knjigi. Slovenija in z njo Botanični vrt Univerze v Ljubljani sta že v uvodni predstaviti večkrat omenjena.

Teh preko 2000 risb, ki predstavljajo včasih zares malenkostne razlike med sortami, predstavlja čudovitost raznolike narave. Vidimo jo le, če se naravi prepustimo in uživamo v njeni lepoti. Raznolikost teh zvončkov zares predstavlja pesem tisočerih zvonov narave Mladenič je dolgo hodil poslušat pesem tisočerih zvonov preden jo je res zaslišal. Narava je taka, da jo je potrebno čutiti, potem jo lažje razumeš in zaslišiš njeno pesem, ki je veličastna in katere harmonijo vedno znova ustvarja. Ni nikoli dovršena, vedno se rojeva nova in nova. Tako kot  zvončki vsako leto s svojo pesmijo na tisoče in tisoče tisočerih zvonov zacvetijo in zazvonijo ter vsako leto ponujajo nekaj novega. To njihov poetičnost in njihovo raznolikost je avtorica uspela umestiti v neverjetno delo, ki je trajalo in trajalo tako kot vedno znova zveni pesem tisočerih zvonov. Le slišati jo moramo…

Jože Bavcon, Blanka Ravnjak

USTANOVA S TRADICIJO IN ZNANJEM, ŽE VSE OD LETA 1810!

BOTANIČNI VRT PRAZNUJE - ŽE 211 LET VARUH BIODIVERZITETE!

Zadnja sprememba: Četrtek 21. Oktober 2021, 19:33.
© 2021 BOTANIČNI VRT