Zasaditev japonskih češenj
Ob 190-letnici botaničnega vrta smo v lanski jeseni imeli še posebno čast, da nas je obiskala Njena cesarska visokost princesa Sayako. Ob tej priložnosti je na novi, že od srede sedemdesetih let rezervirani lokaciji za novi botanični vrt, ob že izgrajenem biološkem središču pod Rožnikom, na vhodu v bodoči botanični vrt zasadila eno izmed tristotih Japonskih češenj, ki jih je podarila Japonska Sloveniji v znak prijateljstva in sodelovanja med državama.
Botanični vrt v Ljubljani je v letu 2000 praznoval 190-letnico svojega neprekinjenega delovanja. Kot Vrt domovinske flore je začel s svojim delom že v času Ilirskih provinc leta 1810. V obdobju francoske oblasti je bila v Ljubljani ustanovljena visoka šola -cole centrale in v njenem okviru je bil obvezen del tudi botanični vrt. Po zasnovi Franca Hladnika, ki ga je maršal Marmont določil za vodjo Vrta domovinske flore, so spomladi leta 1810 začeli na zemljišču ob današnji Ižanski cesti zasajati prve rastline. Prav poznanstvo Hladnika, prvega vodje ljubljanskega botaničnega vrta, z dunajskim botanikom Hostom, upravnikom dunajskega botaničnega vrta, je bilo takrat odločilno, da vrta po obnovi avstrijske oblasti niso ukinili kot vse ostale ustanove, ki so jih ustanovili Francozi. Dodeljen je bil filozofskemu študiju na liceju in je tako preko liceja in kasnejše gimnazije v Ljubljani z letom 1920 zopet prišel pod upravo leta 1919 v Ljubljani ustanovljene univerze, kjer deluje še danes.
Kako je sploh prišlo do te slovesnosti na vhodu v novi vrt. Združenje japonskih cvetočih češenj, katerega predsednik je bil leta 1999 predsednik spodnjega doma Japonskega parlamenta gospod Soičiro Ito, ima že dolgoletno tradicijo podarjanja sadik japonskih češenj v znak prijateljstva. Japonska je tako češnje podarila že kar nekaj državam. Tako v marsikateri prestolnici že spomladi opazujemo prelepe nasade teh žlahtnih dreves. V času cvetenja češenj je to za Japonce pravi praznik, tedaj se zbirajo in občudujejo ta prelepa drevesa. Češnje pa niso lepe le takrat, ko cvetijo ampak tudi takrat, ko v zgodnjem poletju plodijo ali pa še kasneje jeseni, ko se njihovo listje barva v najrazličnejše barvne odtenke vse tja do škrlatno rdeče. Prav zaradi tega so ti nasadi, čeprav samo okrasnih dreves, ker plodovi teh češenj nimajo nobenega posebnega okusa in se jih ne uporablja za prehrano, izredno lepi in tudi zelo obiskani.
V februarju leta 1999 smo v botanični vrt dobili 300 japonskih češenj, darilo države Japonske Sloveniji, ki ga je podarilo združenje ljubiteljev cvetočih češenj. V vrt je prispelo sedem različnih vrst oziroma kultivarjev: Prunus campanulata, P. x yedoensis 'Yedoensis', P. jamasakura 'Kenro-kuen-kumagai', P. lannesiana 'Goiko', P. lannesiana 'Sekiyama', P. sargentii in P. verocunda 'Antiqua'. Češnje so iz drevesnice Saitami v bližini Tokija. Slovesna predaja češenj je bila tretjega februarja leta 1999 v japonskem parlamentu. Do letošnje jeseni so vse te sadike, ki so pri nas tudi že dvakrat cvetele, prvo leto le nekaj primerkov, letos pa že obilneje in seveda zato lepše, rasle v karantenskem nasadu v sedanjem botaničnem vrtu. Ob obisku Njene cesarske visokosti princese Sayako, naše države od 8. – 11. oktobra 2000, pa je prišlo do slovesne zasaditve prve sadike na novi lokaciji botaničnega vrta.
Japonske češnje imajo za Japonce velik simbolni pomen skozi njihovo zgodovino. V devetem stoletju so zasadili prvo češnjo pred cesarsko palačo in od takrat naprej nosijo zanje tudi pečat aristokratske rastline. Evropi so bile češnje prvič predstavljene v poročilu Philippa von Siebolda, nemškega zdravnika in raziskovalca Japonske med leti 1823 do 1830. Poleg češenj, je zaslužen za vnos še drugih japonskih vrst v evropske vrtove. V diplomacijo pa so češnje stopile po zaslugi prve dame ameriškega predsednika gospe Taft (William Howard Taft - 27. preds. ZDA 1909-1913), ki se je zagledala v njihovo lepoto. Njena ideja je bila, da bi češnje v večjem številu zasadili v Potomac Park v Washingtonu. Leta 1912 so tako podarili 3000 sadik mestu New York in 3000 mestu Washington za že omenjeni park.
Z letošnjim letom bodo tudi v Ljubljani češnje v večjem nasadu, ki simbolizira prijateljsko vez med Slovenijo in Japonsko, vsako pomlad vabile obiskovalce. Upamo le, da ne samo v ta nasad pred vrtom, ampak čimprej tudi v bodoči vrt, saj je po več kot dveh desetletjih obljub o financiranju ureditve in zasaditve novega vrta že skrajni čas, da pride tudi do njegove realizacije.
Jože Bavcon
Sl. 1 Slovesna zasaditev prve češnje na vhodu v bodoči botanični vrt. Foto: Jasna Šen
Dr. Jože Bavcon, BF, Biologija, Botanični vrt
BAVCON, Jože. Zasaditev japonskih češenj. Vestnik. [Tiskana izd.]. 2001, letn. 32, št. 1-2, str. 18. ISSN 0354-1517. [COBISS.SI-ID 14061529]
