Botanični vrt že šesto leto seli rastline tokrat iz Marjetice Koper nazaj v Ljubljano. Danes in v petek bomo naložili dva velika priklopnika rastlin v Kopru, potem pa sledi razlaganje, presajanje številnih polomljenih loncev zaradi transporta, urejanje. Minimalno vsaj mesec dela in to nekaj ljudi in to zaradi tega, ker Botanični vrt Univerze v Ljubljani nima osnovnih pogojev za prezimovanje rastlin in osnovnih pogojev za delovanje. Do 2/3 sredstev mora sam zagotoviti s tržno dejavnostjo.
Spomnimo, Botaničnemu vrtu Univerze v Ljubljani se je v času kovida od 2020 do 2022 podrlo tako večji rastlinjak za sredozemske rastline preko 576 m2 kot lep velik dvokrilni vhodni objekt z osrednjo veliko sprejemno pokrito ložo na Večni poti 111 s skupno površino preko 2000 m2. Zgrajen je bil izključno za širitev Botaničnega vrta na novi lokaciji pod Rožnikom na Večni poti. Rastlinjak smo s tržnimi sredstvi pridobljenimi v Botaničnem vrtu dokončali leta 2004, vhodni objekt pa je bil dokončan po letu 1997 do leta 2000. Torej podrlo se je neamortizirane stavbe, ki so se lepo vklapljale v prostor in obrobje krajinskega parka, da se je tam na istem mestu zgradilo megalomansko stavbo. Nikoli nismo nasprotovali razvoju, nudili smo vsa leta naše prostore za laboratorije, pisarne, predavalnico, na koncu pa smo bili izigrani. Poštenje in zapisana ali izrečena beseda tudi na Fakulteti torej na najvišjem nivoju nič ne velja. Vsak jo lahko potepta in zato je še nagrajen.
Rastline naše tihe spremljevalke nimajo odvetnika, niso agresivne in niso nesramne, tako kot se to dela v današnjem času, ko nobena izrečena beseda, ko niti podpisani dokumenti nič ne veljajo. Vse to smo v letih nove države Slovenije v Botaničnem vrtu UL še kako občutili.
Botanični vrt je vsa leta dovoljeval uporabo prostorov z obljubo, da bo to namenjeno vrtu. Vsi podpisani dokumenti, potrjeni z žigi, potrjene obveze so bile poteptane. Vrednost porušenih stavb se lahko primerja s sodno palačo na Litijski cesti, le da tukaj nihče za to ni odgovarjal. Leta 2020 zato, da bi vrt utišali, je BF sprejela izjavo za javnost kako bo vrtu pomagala. V šestih letih za to ni storila nič. Namesto, da bi se Fakulteta potrudila in poravnala dolg do najstarejše akademske ustanove pri nas kar v 216 leto že gre, je storila še celo več. Od 1. 1. 2026 smo vsi raziskovalci (pet nas je, trije z doktorati) s svojimi plačami na trgu, zato ker nimajo poslušnega vodje. Ponovimo, da Botanični vrt do 2/3 sredstev pridobi na trgu tako za plače kot delovanje. Da so botanični vrtovi po celi EU v celoti financirani s strani države preko univerz ali regij, odvisno kam spadajo. Nekaj primerov v Botaničnem vrtu Sveučilista u Zagrebu obnavljajo stavbe vrtu v vrednosti preko 3 mil €, v Botaničnem vrtu Javremovac Univerza dokončujejo stavbo Botaničnem vrtu v vrednosti preko 4 mil €. Da so v bistveno manj razviti Madžarski botanični vrtovi v celoti financirani s strani države. Kako je Slovenija potem drugačna? Ja bistveno, je drugačna, rastlin na institucionalni ravni ne mara, še manj jih pa mara Biotehniška fakulteta in UL, ki bi se morali ponašati s tako dolgo in tako dobro delujočo ustanovo, ki je v svetu v samem vrhu, ki ima največjo semensko banko v srednje evropskem prostoru in še kaj. Ki je tudi doma po znanstvenih dosežkih v vrhu, prav tako po tržnih dosežkih. Zakaj potem danes v dobi informatike ljudje umirajo zaradi nepoznavanja rastlin. Namesto, da bi stremeli k temu, da bi čim več storili za javnost, za ozaveščanje kar Botanični vrt UL zares vsa leta izpričano dela, mu na nivoju Biotehniške Fakultete tudi vse delo s šolami na vseh nivojih ne priznajo kot pedagoško delo. Edino pedagoško delo je za BF delo s študenti. Kakšna sramota, kje pa bomo dobili bodoče študente, če ne bomo otrok vzgajali od vrtca naprej. Kdaj se bo slovenska javnost streznila in vprašala kaj se počne z njenim davkoplačevalskim denarjem. Kdo že financira fakultete in Univerzo, da le ta ne more zagotoviti osnov za delovanje najstarejšega svojega dela. Zaradi nepoznavanja rastlin, tega je žal vse manj v šolah in na fakultetah, pa se lahko dogajajo žal tudi tragedije. Kdaj se bomo streznili? Kako bomo naravo ohranjali, če pa ne poznamo abecede, kako bomo preživeli, če pa osnov narave ne razumemo več. Smo že pozabili na kovid?
Botanični vrt UL je postavil jasne zahteve za odkup sosednjih zemljišč s stavbami kot minimalno nadomestilo za vso povzročeno škodo. Vrt je moral brez privolitev prispevati mnogo zemljišč za zamenjavo v korist BF v zameno pa ni dobil nič. Nujno potrebuje rastlinjak.
Botanični vrt Univerze v Ljubljani je v svetovni špici, na zadnjem 10 evropskem kongresu Botaničnih vrtov lani v Rimu je bil deležen velike pozornosti, prikazali so ga kot enega izmed 22 vrtov od 3700, ki ima dva svetovna certifikata in to že oba obnovljena. Kot vrt, ki je v mreži največjih semenskih bank ENSCONET kjer je samo 18 držav in predstavlja Slovenijo, kot vrt, ki sodeluje s številnimi partnerji v projektu LIFESEEDForce. Oba prispevka, ki smo ju prikazali sta požela veliko zanimanja, saj smo kot eden izmed najbolj proaktivnih vrtov znotraj svetovne organizacije botaničnih vrtov BGCI.
Zato je nerazumljivo zakaj Slovenija, ki je ena izmed biodiverzitetno vročih točk Evrope, ki se ponaša z bogato zgodovino rastlinstva in ki ima še vedno bogato ohranjeno naravo, noče poskrbeti za njeno najstarejšo ustanovo, ki se že 215 let aktivno ukvarja s predstavitvijo, raziskavami in aktivnim varovanjem rastlinskega sveta.
Vodja Botaničnega vrta UL, znan. svet. dr. Jože Bavcon
