Grožnja z zaprtjem vrta za javnost je povzročila javno ogorčenje zaradi sramotnega zapostavljanja te dragocene nacionalne ustanove

Ljubljana - Šele javna grožnja direktorja ljubljanskega univerzitetnega botaničnega vrta dr. Jožeta Bavcona, da bo zaradi nevzdržnega finančnega položaja in kadrovske podhranjenosti 11. junija vrt zaprl za javnost, je pristojne z ljubljanske univerze in tudi MOL spravila v javno zadrego, ki jih je prisilila k resnejšemu iskanju primerne rešitve, da bi botanični vrt lahko začel delati v bolj normalnih razmerah in ostal odprt za javnost.

 

 Bogastvo, ki se skriva v botaničnem vrtu ob Ižanki, znajo najbolj ceniti tujci, ki se samo čudijo izredni raznolikosti zbranega rastlinskega sveta, in pa starejši Ljubljančani iz bližnje okolice, ki redno prihajajo v njegov zeleni in cvetoči spokoj na sprehode, mimogrede pa spoznajo še marsikatero novo rastlino. (Foto: Dnevnik)

Še včeraj dopoldne je kazalo, da bo z današnjim dnem botanični vrt zaklenil vrata in ne bo več sprejemal nenapovedanih vsakdanjih obiskovalcev, v popoldanskih urah pa je bilo odločeno na ravni ustanoviteljice vrta, ljubljanske univerze, da bo vrt še naprej odprt. Naj vrta danes še ne zapre, je dekan biotehnične fakultete dr. Janez Hribar svetoval direktorju vrta Bavconu po pogovoru z rektorico ljubljanske univerze prof. dr. Andrejo Kocijančič, ki je bila enakega mnenja. In direktor vrta Bavcon je sklenil, da bo upošteval njune argumente, ki se nanašajo predvsem na resno dogovarjanje med univerzo in MOL glede zamenjave mestnega zemljišča v botaničnem vrtu in zemljišča univerze v bližini Kolezije. In tako bodo vrata botaničnega vrta ob Ižanki čez dan še naprej prijazno odprta za vse obiskovalce, ki bi ga močno pogrešali. Zlasti tisti iz bližnje okolice, ki prihajajo v vrt na sprehod kot v park in ki so, čeprav živijo skromno, Bavconu že ponujali, da sami nekaj prispevajo za njegov obstanek. Vrt bo torej ostal odprt, če se bodo pristojni z univerze, matične fakultete, MOL ter pristojnih ministrstev končno dogovorili, kako mu dolgoročno zagotoviti stabilne razmere za obstanek ter tudi za razcvet novega botaničnega vrta pod Rožnikom. Če bo tudi tokrat vse ostalo pri snedenih obljubah, bo grožnja z zaprtjem vrta spet aktualna čez kak mesec ali dva. Tako kot je, dlje pač ne gre.

Direktor vrta je v ponedeljek ves dan plel gredico s kolonijo ciklam, prejšnji teden je kosil travnike po vrtu. Vsak vrtnar od štirih ima na skrbi po 1200 rastlin in opravlja delo, za kakršnega imajo po podobno velikih vrtovih štiri- do petkrat tolikšno delovno ekipo. Za normalno delo bi potrebovali vsaj še štiri delavce z diplomo. Na leto bi vrt potreboval vsaj 175.000 evrov. Lani je razpolagal s približno 130.000 evri, od tega mu je več kot polovico namenil MOL, država prek univerze pa nekaj manj, 30.000 evrov so v vrtu "pridelali" sami z vodenimi ogledi in drugimi programi. Ker jim je MOL letos odtegnil sofinanciranje, njihov letošnji proračun seže do približno 70.000 evrov, od tega je najbolj zanesljiv tisti denar, ki ga bodo zaslužili sami.

Vse doslej je bil ljubljanski univerzitetni botanični vrt med mlinskimi kamni. Predmet merjenja moči med državnimi organi, univerzo in mestno občino, ki ga je v minulih letih financirala v večinskem deležu, pa čeprav je vrt nacionalna, torej državna ustanova.

Ljubljanski župan Zoran Janković je včeraj javno pozval državo, naj financira vsaj tiste zavode, katerih ustanovitelj je. "Druga možnost je, da nam dajo soustanoviteljsko pravico nad botaničnim vrtom, pa ga bomo financirali vsak polovico. Direktor botaničnega vrta je dober direktor in vrt je velika vrednost. Njegovo potezo, da zapre vrt za javnost, razumem kot pritisk na ustanovitelja, naj stvari uredi. Dali smo pobudo univerzi, da zamenjamo mestno zemljišče v vrtu za njihovo zemljišče na Koleziji. Tako bi država kot ustanoviteljica vrta postala tudi lastnica zemljišča. Ampak tega zdaj ne bomo naredili, lastniki zemljišča bomo pač mi, botanični vrt bo tam ostal, če ga ne bo država uničila," je povedal ljubljanski župan.

Predstavnik univerze Goran Tomšič je po drugi strani zatrdil, da univerza od MOL še ni dobila nikakršnega konkretnega pisnega predloga, kako bi se dogovorili za zamenjavo zemljišč. Poudaril je, da vrt res sodi v sklop univerze, a univerza ne dobi dovolj denarja za pedagoško dejavnost fakultet, kaj šele, da bi ustrezno financirala vrt kot ustanovo, ki je širšega kulturnega pomena za slovensko državo in kot državno ustanovo bi ga tudi morali financirati. "Na rektoratu si želimo, da bi botanični vrt obstal in deloval, vendar je ureditev njegovega statusa in financiranja zunaj dosega univerze," je še pojasnil Tomšič.

Dolga zgodovina ljubljanskega botaničnega vrta

Leta 1810, v času Ilirskih provinc, ustanovljen kot vrt domovinske flore. Meril je 33 arov, njegov prvi ravnatelj je bil Franc Hladnik, ki ga je tudi zasnoval.

Po obnovi avstrijske oblasti se je vrt ohranil in so ga še povečali.

Leta 1920 vrt pride pod okrilje leto prej ustanovljene Univerze v Ljubljani, kjer deluje še danes.

Leta 1946 je vodja Jože Lazar vrt povečal na 2,35 hektarja in zgradil rastlinjak, zaradi širitve pa se je vrt kasneje zmanjšal na 2 hektarja.

Sredi 70. let je bila sprejeta odločitev o ureditvi novega vrta v okviru Biloškega središča pod Rožnikom, ki še ni uresničena.

Leta 1991 je bil obstoječi vrt zavarovan kot spomenik oblikovane narave in bo tako, kot del naše kulturne dediščine, deloval še naprej.

Leta 1995 postane vodja vrta dr. Jože Bavcon.

Leta 2000 je vrt praznoval 190-letnico svojega delovanja.

Leta 2008 mu zaradi neurejenega statusa in financiranja grozi, da ga bodo zaprli za javnost.

Zadnja sprememba: Torek 26. Maj 2020, 20:36.
© 2020 BOTANIČNI VRT