Usoda Botaničnega vrta še negotova

Prvi sestanek brez dogovora (in brez ministrov)

Drugo, včeraj ob 17:27
Ljubljana - MMC RTV SLO/STA

Prvi sestanek o nadaljnjem reševanju finančne stiske in obstoju ljubljanskega Botaničnega vrta, ki mu grozi prenehanje delovanja, ni obrodil sadov.

Sestanka so se udeležili rektorica Univerze v Ljubljani Andreja Kocijančič, dekan Biotehniške fakultete Janez Hribar, svetovalec predsednika vlade Andrej Rous, ljubljanski župan Zoran Janković in direktor Botaničnega vrta Jože Bavcon. Sestanka se nista udeležila ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar, ki se je opravičila, in minister za kulturo Vasko Simoniti, ki ga je nadomeščala državna sekretarka Jelka Pirkovič. Sodelujoči so na sestanku izrazili pričakovanje, da bo vlada sprejela odlok, s katerim bi ljubljanski Botanični vrt zavarovali kot kulturni spomenik državnega pomena.

Tudi ministrica za Botanični vrt
Kucler Dolinarjeva je nato prišla na obisk in se sestala z Bavconom ter mu zagotovila, da se ministrstvo zaveda vrednosti in pomena Botaničnega vrta v Ljubljani. Opozorila pa je, da so pristojnosti razmejene. Botanični vrt je namreč institucionalno del Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Ministrstvo obveznosti do rastlinjaka botaničnega vrta, ki so v njegovih pristojnostih, po njenih besedah izpolnjuje. Kot je pojasnila, gre za investicijsko vzdrževanje, sama investicija pa je potrjena od upravnega odbora Univerze v Ljubljani.

Zaprtje preloženo, ne pa preklicano
Direktor Botaničnega vrta Jože Bavcon, ki vrt vodi od leta 1995, je zaradi težav s financiranjem, ki so po njegovem mnenju tudi posledica sporov na ravni mesto-država, sprva napovedal zaprtje vrta z 11. junijem. Kot je dejal na omenjenem sestanku, so odločitev o zaprtju v vrtu za zdaj preložili, niso je pa preklicali, če ne bo druge rešitve. Čeprav sestanek ni obrodil sadov, pričakuje, da se bo vendarle nekaj naredilo. Najboljša rešitev bi bila v zagotovitvi zglednega poslovanja vrta.

Trenutno je v vrtu pet zaposlenih in ena delavka s polovičnim delovnim časom, skrbijo pa za 4.500 rastlin, čeprav bi po ugotovitvah vodstva te ustanove potrebovali vsaj 12 zaposlenih. Za zdaj vsi dobivajo plače, vendar fakulteta plač ne more zagotavljati v neskončnost, je še dejal.

Razen manjšega dela v denacionalizacijskem postopku je lastnik zemljišča ob Ižanski cesti, na obrobju Ljubljanskega barja, Mestna občina Ljubljana. Čeprav vrt ni mestni zavod in je njegova ustanoviteljica država, je ljubljanska občina od leta 1995 prispevala skupno 625.000 evrov za plače, investicijska dela in redno vzdrževanje. Februarja letos je vrt od MOL-a dobil zadnje nakazilo za december 2007 z obvestilom, da so letos ukinili financiranje vrta.

V ozadju odločitve o odpovedi financiranja s strani ljubljanske občine, ki jo je vlada s spremenjenim zakonom o financiranju občin prikrajšala za sredstva za mestni proračun, so bile tudi nejasnosti glede lastništva in statusa vrta.

Janković in Rous na nasprotnih bregovih
Ljubljanski župan je s sestanka predčasno odšel in še enkrat ponovil, da ljubljanska občina za sofinanciranje Botaničnega vrta nima zakonske podlage. "Prišli smo na srečanje, ki je bilo sklicano s strani vlade, ne ministrice in ne ministra ni bilo zraven," je bil razočaran župan.

"Srečanje je vodil gospod Rous na svoj poseben način, česar nisem bil pripravljen poslušati," je povedal Janković. Ob tem je medijem predstavil konkretno rešitev, ki so jo že v sredo predstavili univerzi, v skladu s katero bi Botanični vrt postal javni zavod s tremi ustanovitelji (država in MOL po 40-odstotni delež, univerza pa 20-odstotni). S tem bi mestna občina imela podlago, da kot soustanovitelj plačuje potrebna sredstva. Slednje pogojuje z neodplačnim prenosom zemljišč na območju Kopališča Kolezija in prostora pred Arhivom Slovenije.

"Pripravljeni smo tudi v celoti prevzeti ustanoviteljstvo, ker je Botanični vrt za Ljubljano zelo pomemben, saj bi lahko predstavljal, ko bo narejen most čez Špico, začetno ali končno turistično točko," je še dejal župan, današnji sestanek pa označil za nepotreben, saj se niso imeli s kom pogovarjati o rešitvi.

Anton Rous je bil po sestanku kritičen do župana Jankovića. "Čeprav občina ni ustanoviteljica Botaničnega vrta, ga rabi in je do zdaj čutila potrebo, da ga sofinancira, vsi župani do zdaj, razen zdajšnjega župana," je dejal. Jankoviću je očital "samopašno, mešetarsko obnašanje".

Kocijančičeva: Vrt naj ostane del univerze
"Dogovorili smo se, da se bomo na vsak način potrudili, da zagotovimo finančna sredstva za dolgotrajno stabilno financiranje Botaničnega vrta. Pričakujemo, da bo glavnino sredstev prispevala država iz proračuna, ker je Botanični vrt izrazito državnega pomena," je po sestanku dejala rektorica Andreja Kocijančič.

Predlog župana Jankovića o soustanoviteljstvu ocenjuje kot enega od predlogov. Sama namreč želi, da Botanični vrt ostane del univerze in da ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo zagotovi sredstva za njegovo normalno delovanje. Pričakuje, da se bodo v najkrajšem času, še ta teden, sešli z ministrico Mojco Kucler Dolinar.

Dekan Biotehniške fakultete Janez Hribar pričakuje, da bodo dozdajšnji financerji našli zakonske podlage, da lahko financirajo delovanje Botaničnega vrta tudi v prihodnje, in da se bo zagotovilo tekoče poslovanje.

Botanični vrt bi sicer letno potreboval med 260.000 in 300.000 evri za normalno delovanje.

 

http://www.rtvslo.si/kultura/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=4&c_id=43559&tokens=botani%C4%8Dni+vrt

Dr. Jože Bavcon: Mogoče je naš problem ta, da predobro delujemo!

Zadnja sprememba: Torek 26. Maj 2020, 20:36.
© 2020 BOTANIČNI VRT