VSEBINA

Sreda 9., četrtek 10. in petek 11. december 2015 od 10:00 do 18:00
BOŽIČNI BAZAR

Božični sejem, božični bazar, prodja izdelkov iz naravnih materialov, adventni aranžmajiZopet je prišel čas prazničnega decembra, ko zopet zadiši po slastnih piškotih, se prižgejo praznične luči in človeška srca so polna veselja. Tudi v Botaničnem vrtu smo za vas pripravili predbožično vzdušje v obliki božičnega bazarja, hkrati z njim pa bomo obeležili tudi praznovanje 5. obletnice tropskega rastlinjaka.  Božični bazar bo trajal kar tri dni, poleg prodaje različnih izdelkov, se boste lahko udeležili tudi delavnic in zanimivih predavanj.  
Program:
Sreda 9.12.
-    11:00 do 12:00 delavnica Izdelava obročev za venčke (vodi Abdulah Rexhepi)
-    16:00 do 17:00 ponovitev delavnice  Izdelava obročev za venčke (vodi Abdulah Rexhepi)
-    17:00 do 18:00 predavanje Vse kar ste želeli vedeti o božičnem kaktusu  in božični zvezdi  (predavateljica Stanka Fišer, inž. agr. in hort)
-    10:00 do 18:00 prodajna razstava
Četrtek 10.12.
-    10:00 do 11:00 delavnica Izdelava božičnih aranžmajev (vodi Stanka Fišer, inž. agr. in hort)
-    11:00 do 12:00 tiskovna konferenca ob 5. obletnici tropskega rastlinjaka  (dr. Jože Bavcon)
-    10:00 do 18:00 prodajna razstava
Petek 11.12.
-    16:00 do 17:00 predavanje Svet prazničnih začimb (predavateljica mag. Blanka Ravnjak)
-    10:00 do 18:00 prodajna razstava

19. oktober - 31. december 2015
Razstava
K l e k l j a n i   v r t

Steklena idrijska hiška je dobila novo vsebino. Sledi jesenskem barvitem vrtu s klekljanimi motivi iz narave.

Študenti oblikovanja tekstilij in oblačil Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in idrijske klekljarice že več kot desetletje združujejo ustvarjalne moči za razvoj sodobne klekljane čipke.
Steklena idrijska hiška je dobila novo vsebino. Sledi jesenskem barvitem vrtu s klekljanimi motivi iz narave.
Tokrat se srečujejo čipke iz različnih letnikov  v novo druženje KLEKLJANI VRT, ki nas morda  nagovarja s svojo vsebino tudi v simbolnem pomenu:

bahavi PAV s svojo barvitostjo nanizanih listov vzbuja nečimernnost (Natja Mohorko, Vera Velikajne)
zapeljiva rajska KAČA se ni zapustila vrta (Sanija Reja, Vera Velikajne)
sodobna BOJEVNICA si zavaruje glavo s strogostjo črnine in mehkobo prepletenih listov (Nika Torkar, Mira Guzelj)
stol EUONYMUS nas morda povabi: »na zeleni sončni trati lepo je obedovati...." (Vera Sešlar Založnik, Vera Velikajne, Miha Krištof)

            »ČEBELA ali MUHA,
            brenčeče ali neslišno,
            prosojno ali zastrto,
            pridno ali leno,
            koristno ali odveč,
            zdravilno ali kužno,
            temačno ali zračno,
            moderno ali klasično,
            ročno ali strojno,
            črno ali belo,
            lepo ali še lepše...«  (Sonja Luzar, Vera Velikajne)
 
HROŠČA  popeljeta misli k egipčanskemu skarabeju (Peter Movrin, Mira Guzelj, Vera Velikajne)
DREVESA, drevesa, ….simboli življenja,.... (Tjaša Žgalin, Vera Velikajne)
stol ANIMA je odet v vzhodno vzdušje (Vladimira Berlič Novak, Vera Velikajne, Miha Kristof)
sklekljana je podoba PUNČKE, varuhinje vrta (Vladimira Berlič Novak, Mira Guzelj)
GROZD nam se obeta rodovitnost in božjo hrano (Mateja Klobas, Anica Uršič)
ljubljanska URŠKA se je okrasila z vejami (Tanja Padzan, Milena Kalan)

"Ko Sredozimka odpleše svoj ples, pride
MORANA, ki je preprosto samoumevna in
vseprisotna. Neponovljiiva čarobnost z
vsemogočno prisotnostjo smrti. Grenka,
težka, moreča. Misteriozna, fatalna, plemenita.
Kri ledeni po žilah ob njej, vendar privlači.
Ideje življenja si ne moremo predstavljati brez
nje ob izteku časa, na tronu teme. Oblikovalka
sveta je.
In tako smo se zavrteli v vrtincu življenja« (Marjeta Šušteršič, Vera Velikajne)

Vera Velikajne, Anica Uršič, Mira Guzelj, Milena Kalan so klekljarice, Miha Krištof je umetnostni kovač, prvi zapisani so oblikovalci.
Fotografija: Jure Ahtik, Jani Peternelj, Vladimira Berlič Novak
Mentorstvo: izr. prof. Vera Sešlar Založnik

Vabimo vas tudi v TROPSKI RASTLINJAK Botaničnega vrta, ki se je razrasel že v pravo džunglo.  
Za obiskovalce je odprt: Vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) od 10. do 17. ure

25. november 2015 do 6. januar 2016
Razstava
ŽELEZNICA V MALEM

Maketa železniceV tropskem rastlinjaku bo med 10:00 in 17 uro na ogled maketa železnice, ki vas bo popeljala vse od železniške postaje Šiška, mimo Plečnikovih svetilk v Tivoliju ter mimo letal Rudolfa Maistra. Vse omenjene eksponate pa bosta povezovala dva vlaka, tovorni in Orient Express ("Smrt v Orient Expressu" znane pisateljice Agathe Christie), ki je vozil tudi skozi Ljubljano. Avtor makete je Marko Kham.

ŽELEZNIŠKA POSTAJA ŠIŠKA je bila končna postaja Gorenjske proge (imenovana tudi "Rudolfova železnica" po avstro ogrskem prestolonasledniku Rudolfu Habsburškem), ki je potekala od Trbiža do Ljubljane in bila dolga 102 km. 9. julija 1868, je dunajski parlament sprejel zakon o gradnji proge Ljubljana-Trbiž s priključkom na železnico kronskega princa Rudolfa (KRB). Ta je nato dobila koncesijo in progo zgradila v slabih dveh letih. Progo med Ljubljano in Trbižem so odprli 14. decembra 1870. Gradilo jo je 12000 delavcev. Postaja Šiška je večja in lepša od ostalih postaj, ki so bile standardizirane in velike z ozirom na promet in velikosti kraja. Maketa postaje Šiška je narejena po načrtu iz leta 1870 (arhiv v Kranju) v velikosti 1:25. Izdelal jo je Janez Kržič

KRETNIŠKA POSTAJA LOGATEC je bila postavljena že pred prvo svetovno vojno. Zanimiva je predvsem notranjost makete, saj je izdelana do najmanjše podrobnosti.

Vlak, imenovan ORIENT EKSPRES je vozil na progi London-Carigrad. Njen ideolog in ustanovitelj je bil Georg Nagelmackers. Prva vožnja je bila 4.10.1883, zadnja pa Pariz-Carigrad leta 1977. Vlak je vozil po več linijah, ena izmed njih je peljala tudi skozi Ljubljano. Kriminalni roman "Smrt v Orient Ekspresu" znane pisateljice Agathe Christie se dogaja na tej progi. Vožnja je leta 1919 trajala 96 ur, leta 1926 70 ur, leta 1930 pa le še 57ur.

BALON. Začetnika balonarstva sta bila brata Josef in Jacques Montgolfier. Leta 1782 sta spustila v zrak prve potnike (koza, raca, petelin). Leta 1783 pa sta Pilatre de Rozier in Marquiz d"Arlendes poletela nad Parizom 8 km daleč na višini 100m.

SVETILKE V TIVOLIJU (drevored) je izdelal načrt arhitekt Jože PLEČNIK (1872-1957).

Čajnica Primula
Ponedeljek – nedelja ter prazniki: 9.30 - 17h

DECEMBER V RASTLINJAKU TIVOLI
v Parku Tivoli, poleg Čolnarne
Cesta 27. aprila 2
Odpiralni čas rastlinjaka:
Vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki), razen ponedeljka od 12. do 17. ure
25.12.2015, 31.12.2015 in 1.1.2016 bo rastlinjak Tivoli zaprt!

Prijava na listo za obveščanje
Odjava z liste za obveščanje

Dodatne informacije lahko dobite na naslovu:

Botanični vrt Univerze v Ljubljani
Ižanska cesta 15, 1000 Ljubljana
tel.: 01 427 12 80
e-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Vrt je za obiskovalce odprt vsak dan 7.30 - 19.00.

Zadnja sprememba: Sobota 25. Maj 2019, 16:29.
© 2019 BOTANIČNI VRT