Tropski rastlinjak še ni v celoti zasajen, ker bo v petek tukaj še zaključna prireditev v okviru  praznovanja 200 letnice botaničnega vrta. Rastline za vraščanje potrebujejo nekaj časa, zato je za njihov  popolni izgled potrebno še malo počakati. Ker rastline v tropskem rastlinjaku zelo hitro rastejo, bomo prav zaradi tega zasajali manjše rastline, da bodo imele dovolj prostora za svojo bujno razrast.

   
   

Program

     
FANFARE    
     
    Mag. Gregor Jagodič povezovalec in vodja prireditve pozdravi občinstvo in povabi ministra.
     
    Nagovor ministra za visoko šolstvo znanost in tehnologijo Gregorja Golobiča
     
     
     
     
    
    RECITACIJA  Pesem o Hladniku
     
Nagovor prorektorja prof. Aleš Valiča, rednega profesorja na Akademiji za gledališče    
     
     
     
DEJAN KUŠER - HARMONIKA   Nagovor župana MOL Zorana Jankovića
     
    ERAZEM GRAFENAUER - KITARA
     
   

Nagovor dekana Biotehniške fakultete prof. dr. Mihaela J. Tomana

     
    RECITACIJA iz  BLEIWEISSOVIH NOVIC- Fleischmannovo prvo predavanje v slovenščini v Botaničnem vrtu
     
Biološki oktet - ŽABE    
     
    Rezanje traku – FANFARE
     
Povabilo k ogledu predpremiere novega dokumentarne oddaje "Pod dvestoletno lipo: 200 let Botaničnega vrta", ki ga je posnela RTV Slovenija. Oddaja bo na televiziji 21.11.2010 ob 21.00 na TV Slovenija 1   Sprejem
     

 

Kratek  pregled 200 letne zgodovine Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani 

Botanični vrt v Ljubljani na današnjem mestu deluje že vse od leta leta 1810. V času Ilirskih provinc (1809-1813), je bil ustanovljen kot Vrt domovinske flore v okviru visoke šole (École Centrales). Zasnoval ga je Franc Hladnik (1773-1844), ki je bil  njegov prvi ravnatelj, hkrati je bil predavatelj za naravoslovje in botaniko na že omenjeni šoli. Prvotno je vrt meril 33 arov (919 klafter), imel je  letno dotacijo 1000 frankov in sistemizirano mesto vrtnarja s 500 franki letne plače. Hladnik v pismu rektorju visokih šol (27. 12. 1810) navaja, da je bilo  v septembru  posajenih 447 linnéjevskih vrst. V inventarnem spisku za leto 1812 pa navaja že 766 domačih vrst, ki rastejo v vrtu.

Hladniku in njegovemu poznanstvu z avstrijskimi botaniki gre  zahvala, da se je po obnovi avstrijske oblasti vrt ohranil. Po letu 1822 so ga  povečali za približno 16 arov in ogradili. Hladnik je v vrtu deloval do leta 1834, ko je vodstvo prevzel J. N. Biatzovsky. V tem času so vrt zopet povečali. Od leta 1850 do 1867 je vrt vodil Hladnikov učenec Andrej Fleischmann (1804- 1867). Leta 1843 je izšlo njegovo delo    "Übersicht der Flora Krains" (Pregled kranjske flore). 

V letu 1889 je Alfonz Paulin (1853 – 1942), ki je vodstvo vrta prevzel le tri leta prej, začel izdajati seznam semen (Index seminum).  Na osnovi tega seznama je v letu 1892 navezal stike že z 78 vrtovi po Evropi.  V letih 1901 do 1936 je izhajala njegova znamenita herbarijska zbirka  kranjske flore - Flora exsiccata Carniolica

Z ustanovitvijo Ljubljanske univerze (1919) je vrt že leta  1920  prišel pod  njeno okrilje, kjer deluje še danes v okviru Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete.

Po drugi vojni, leta 1946, je vrt v času vodstva Jožeta Lazarja, doživel povečanje na 2,35 ha in  v letu 1955 dobil   prvi rastlinjak. Njegovo delo je nadaljeval Vinko Strgar (1967 –1992). Zaradi širitve ceste se je površina vrta pozneje zmanjšala na 2 ha. Prišlo je do odločitev o ureditvi novega vrta v okviru Biološkega središča pod Rožnikom, nasproti živalskega vrta, ki pa žal še vedno ni uresničena.

Z letom 1991 je bil obstoječi vrt zavarovan kot spomenik oblikovane narave na lokalni ravni, leta 2008 pa je dobil status spomenika državnega pomena.  Velja za najstarejši botanični vrt v jugovzhodnem delu Evrope. Kljub temu, da  se je v vsej 200 letni zgodovini  vsake toliko časa pojavi zamisel za selitev vrta na primernejšo lokacijo, vedno je to nekje v Tivoliju, do tega ni prišlo. Botanični  vrt je  svojo 200 letnico dočakal tam, kjer so leta 1810 zasadili prve rastline.  Kljub temu pa je Botanični vrt  simbolično v Tivoli prišel ob koncu leta 2009, ko je Mestna občina Ljubljana  rastlinjak nekdanje mestne vrtnarije namenila rastlinam iz botaničnega vrta, ki so od tedaj tam na ogled.


Jože Bavcon

 

Botanični vrt - podatki

Univerza v Ljubljani je investitor objekta novega Rastlinjaka v Botaničnem vrtu  na Ižanski cesti 15 v Ljubljani.
Objekt je zgrajen v letu, ko Botanični vrt praznuje 200 letnico obstoja, in po dolgem času vzpostavlja pogoje za gojenje tropskih rastlin in s tem tudi dopolnjevanje študijskega  procesa v okviru Biotehniške fakultete.
Objekt obsega 647,80  m2 novozgrajene površine in 14,30 m2 obnovljenih prostorov. Vrednost celotne investicije je  1.243.302,87 EUR. Sredstva za izgradnjo so bila zagotovljena v okviru proračuna RS.
Dela na objektu so izvajali:
Načrt  arhitekture je izdelal Biro Volk d.o.o. odgovorni vodja projekta je Boris Volk univ dipl.inž.arh., načrt gradbenih konstrukcij GRSOFT podjetje za projektiranje, načrt električnih instalacij Proelit d.o.o. in načrt strojni instalacij  ESO projekt d.o.o., načrt in nadzor pilotiranja objekta SLP d.o.o
Izdelava revizijskega poročila Arhe d.o.o.
Inženiring v času priprave in nadzor nad izvedbo objekta je izvajala TMGR-a d.o.o
Koordinator varnosti je bilo podjetje Alarm d.o.o.
Izvajalec gradbeno obrtniških in instalacijskih del je bila Lesnina inženiring d.d.
Izvajalec projektne dokumentacije za Nizkonapetostni električnega priključka je Esprit d.o.o izvajalec priključka pa je bilo podjetje Treven  d.o.o

Branka Arnautović  univ.dipl.inž.arh.

Podatki:
Arhitekt: Boris Volk BIRO VOLK
Začetek gradnje: 31. marec 2010
Zaključek gradnje: november 2010
Trajanje gradnje: predvideno je bilo 180 dni
Število rastlin v tropskem rastlinjaku:
vhodni hol 11 x 11 m tloris za sprejem, skupin informacijska toča
Rastlinjak dimenzije širina 15 m dolžina 36 m
višina najvišje točke 12 m
vhodni hol neto volumen 216,70 m3
tropski rastlinjak neto volumen 4965,21 m3
neto površina tropskega rastlinjaka  533,44 m2 skupno s holom 613, 70 m2

Zanimivosti:
- dolžina galerije s priključkom na stopnice je približno 30 m, višina nad terenom rastlinjaka pa okoli 5,0 m;
- teža jekla za nosilno konstrukcijo objekta je okoli 50.000 kg oziroma 50 ton, skupaj s sekundarnimi profili pa vsaj 60 t;
- skupna površina stekla (stene in strehe) rastlinjaka je približno 1600 m2;
- višina rastlinjaka v slemenu je nekaj več kot 12,0 m, ob severni fasadi približno 9,0 m, ob južni fasadi pa 4,0 m.

Zadnja sprememba: Torek 25. Junij 2019, 19:04.
© 2019 BOTANIČNI VRT