V vrtu vsako leto nabiramo semena rastlin za lastne potrebe in tudi za izmenjavo med botaničnimi vrtovi. Vsako leto sodelujemo pri izmenjavi seznamov semen (Index seminum) z 293 vrtovi po svetu, kar je približno 18% svetovnih vrtov. V lanskem letu je naše seme naročilo 178 vrtov, kar predstavlja 10% vseh vrtov. Gre za utečeno brezplačno izmenjavo semen za raziskovalne in pedagoške namene. Imamo semensko banko rastlin, ki jih gojimo v vrtu, začenjamo pa tudi s semensko banko rastlin z naravnih rastišč.
V semenski banki Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani pa so shranjena semena rastlin iz narave in vrta. Preko 850 vrst iz narave se nahaja v trajni semenski banki (-20oC) kar pomeni preko 24 % naše flore. V suhi semenski banki pa je preko 3500 vrst tako iz narave kot iz vrta. Vseh enot v trajni semenki banki je 2.956 v suhi pa 33.198 enot, skupno torej 36.154 enot, kar samo semensko banko uvršča zopet v sam vrh semenskih bank botaničnih vrtov v Evropi. Zaradi svoje velikosti in kvalitete semenske banke, je bila semenska banka Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani leta 2016 na svetovnem kongresu v Ženevi uvrščena v mrežo ENSCONET. Ostali člani omenjene mreže imajo skupaj le nekaj več kot 12.000 enot. Semenska banka Botaničnega vrta UL je ena izmed največjih v srednjeevropskem prostoru in je del mreže semenskih bank ENSCONET.
Število različnih vrst v suhi semenski banki: 3.364
Število različnih vrst v trajni semenski banki: 1.029
Število zavarovanih rastlin. vrst (naravovarstveni status + endemiti) v trajni semenski banki: 129
GSPC točka 4 – Odstotek semen avtohtone flore v trajni semenski banki: 29,4 %
Število vrst v referenčni zbirki: 2.569
Najstarejše seme iz referenčne zbirke: Polypogon monspeliense, Limoges 1918
Najstarejša hranjena semena v zbirki: Solenanthus scardicus 1995, Picea omorika 1995, Veronica urticifolia 1994
ENSCONET
Evropska mreža za varovanje semen avtohtonih rastlinskih vrst - ENSCONET
Dr. Jože Bavcon in dr. Blanka Ravnjak Botanični vrt Univerze v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
Dandanes v povezavi z varovanjem rastlinskih vrst vedno pogosteje slišimo tudi omembo semenskih bank. Le-te lahko predstavljajo dokaj enostavno obliko ex-situ varovanja rastlinskih vrst. Semenska banka je namreč zbirka semen rastlinskih vrst, ki so shranjena v kontroliranih pogojih in sicer v zamrzovalnikih pri -20°C, tekočem dušiku ali na suhih temnih mestih . V semenskih bankah se redno preverja živost in kaljivost semen. Kadar pa govorimo o naravnih semenskih bankah pa gre za semena rastlin, ki so shranjena v prsti in tam čakajo na ugodne okoljske dejavnike za kalitev (Roberts 1981). Semenske banke so s svojimi specifičnimi pogoji shranjevanja eden stroškovno najučinkovitejših načinov zagotavljanja virov za dolgoročno ohranitev ex-situ genskega materiala rastlin. Glavna prednost semenske banke je v tem, da lahko na relativno majhnem prostoru omogoča hrambo velike pestrosti genskega materiala v obliki semen (Laliberte 1997).
V vsej človeški zgodovini, vse od začetkov kmetijstva in naprej, so semena za človeka pomenila preživetje. Semena so bodisi uporabljali za hrano bodisi kot vir vzgoje novih rastlin za prehrano. Stari Egipt je imel velike žitnice. V kolikor je faraon hotel obdržati svoj položaj je moral zagotoviti dovolj veliko količino hrane. Da so semena vir za razširjanje rastlin pa je človek spoznal verjetno že prej kot se je stalno naselil na določenem območju. Tako kot živalim, so se mu mnoga semena prijela na kožo in na kožuhe v katere je bil zavit. S tem je tudi človek tako kot živali začel s prenosom semen.
Nič nenavadno torej ni, če so v novem veku botanični vrtovi, kot najstarejše raziskovalne inštitucije nastajajočih univerz začeli kot del preučevanja rastlin tudi z načrtnim zbiranjem semen. Prav botanični vrtovi so do današnjih dni ohranili tradicijo izmenjave semen, ki je stara verjetno toliko kot civilizacija sama. Prvi tak ohranjen natisnjen seznam nabranih rastlinskih semen (Index seminum) je iz Padove: »Semina Horti« iz leta 1614, Medici« (Cappelleti in Ongaro 2008). Drug primer temelji na semenskem indeksu iz leta 1648, ko je Jacob Bobart sestavil prvi indeks semen, zbranih v Oxfordskem botaničnem vrtu v Angliji (Aplin et al. 2007). Ta naj bi veljal celo za prvi tiskani semenski indeks. Tradicijo izmenjave seznamov semen in seveda posledično tudi semen so nadaljevali vsi kasnejši botanični vrtovi, tudi naš Botanični vrt Univerze v Ljubljani. Na začetku (leta 1810) je izmenjava temeljila na osnovi pisne korespondence med kuratorji v botaničnih vrtovih, od leta 1889 pa tudi preko tiskanega Index seminum. Izdal ga je vodja Botaničnega vrta Alfonz Paulin. Ob njegovem izidu je zapisal, da si je s to znanstveno publikacijo lahko utrl pot v širšo pridobitev dragocenih rastlin iz botaničnih vrtov po Evropi. Dandanes botanični vrtovi svoje sezname semen izdajajo večinoma v elektronski obliki in jih preko elektronskih sporočil pošiljajo naslovnikom. Prav v zimskem času je korespondenca pošiljanja najbolj intenzivna, saj je to tudi čas naročanja rastlinskih semen. Nekoč je veljalo pravilo, da se sme semena naročati le do konca marca. Kajti kasneje je potrebno semena že posejati in pričeti z vrtnarskim delom v botaničnem vrtu, zaradi česar ni bilo več časa s pripravami pošiljk semen za botanične vrtove. Danes tudi temu ni več tako, kajti mnogi semena naročajo tekom celega leta, saj gre tudi za različne raziskovalne inštitucije, ki potrebujejo semena za svoje raziskave. Botanični vrt Univerze v Ljubljani še vedno vsako leto izdaja elektronsko obliko Index seminum, ki je dostopna na spletni strani botaničnega vrta in je hkrati v bazi evropskih seznamov semen združenja Europaean Botanic Garden Consortium. Botanični vrt Univerze v Ljubljani vsako leto pošlje do 2000 zavojčkov semen na 80 do 120 botaničnih vrtov in drugih raziskovalnih inštitucij. V njegovi trajni semenski banki se nahajajo semena preko 900 vrst iz narave, kar pomeni preko 26 % naše flore. V suhi semenski banki pa so semena preko 3500 vrst tako iz narave kot iz botaničnega vrta. Vseh enot (stekleničk) v trajni semenki banki je 1.680 v suhi pa 16.837 enot (semenskih vrečk), skupno torej 18.517 enot, kar semensko banko Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani uvršča zopet v sam vrh semenskih bank botaničnih vrtov v Evropi. Na osnovi arhivskega gradiva Botanični vrt Univerze v Ljubljani že vsaj od leta 1889 sodeluje tudi s slavnim Royal Kew Gardens. Od takrat so namreč evidentirana prva naročila semen iz Ljubljane za Kew Gardens. V novejšem času pa smo leta 2013 s Kew Gardens sodelovali v partnerskem projektu v katerem smo za Millenijsko semensko banko prispevali semena 100 naših ogroženih rastlinskih vrst med njimi tudi naših endemitov. Potrebno je bilo nabrati od najmanj 500 do 10000 semen vsake rastlinske vrste. Seznam shranjenih semen je tudi v prosto dostopni bazi Milenijske semenske banke. Naša semena imajo še danes dobro kalivost in živost, kar je del rednih testov, ki jih izvajajo v Milenijski semenski banki. Kar 100 vrst iz Slovenije se torej nahaja v Milenijski semenski banki in hkrati v naši banki. Za vsako nadaljnjo raziskavo na teh vrstah je potrebno vprašati matično semensko banko za dovoljenje. Ob tem pa je seveda nujno, da mora biti v matični banki še vedno dovolj shranjenih semen posamezne vrste. Zadnja taka prošnja je bila za naš endemit kranjski jeglič. Glede na zadostno količino semen v semenski banki Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani smo vedno odobrili raziskave s strani Milenijske semenske banke. Z našimi semeni so že izvedli uspešen projekt reintrodukcije orhideje vrste Cephalanthera rubra (rdeča naglavka) v naravne populacije v Angliji, kjer je vrsta zares zelo ogrožena. Le semena iz naše semenske banke so tudi uspešno vzkalila.
Z namenom ex-situ ohranjanja divje flore pa je bil eden izmed pomembnejših projektov vzpostavitev mreže ENSCONET, ki je kot projekt nastajal od 2009 naprej pod okriljem in vodstvom Royal kew Gardens. ENSCONET konzorcij je bil ustanovljen avgusta 2010. Cilj projekta ENSCONET je bil izboljšati kakovost, koordinacijo in integracijo evropske prakse ohranjanja semen, politike in raziskav avtohtonih rastlinskih vrst ter pomagati politiki pri ohranjanja biodiverzitete v EU in izpolnjevanju njenih obveznosti do Konvencije o biološki raznovrstnosti ter globalne strategije za ohranjanje rastlin. V okviru konzorcija se je okrepilo sodelovanje med evropskimi semenskimi bankami avtohtonih rastlinskih vrst. Konzorcij predstavlja platformo za izmenjavo mnenj in izkušenj. Združuje prizadevanja za ohranjanje vrst, postal pa je tudi vodilni partner v Evropski strategiji ohranjanja rastlin (ESPC). V okviru ENSCONET je bila izvedena analiza lokalnih semenskih bank v Evropi. Prav ta analiza je bila tudi podlaga za vključitev še drugih semenskih bank, ki tedaj niso sodelovale v projektu, kjer je bila prvotno samo peterica inštitucij. V semenskih bankah mreže je tako danes skupno že 36600 enot, ki predstavljajo 5200 evropskih taksonov (4500 vrst in 700 podvrst). Izmed njih so v semenski banki semena kar 1770 rastlinskih vrst, ki so začasno uvrščena na Rdeči seznam IUCN.
Semenska banka Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani je dobila povabilo za vključitev v ENSCONET pred svetovnim kongresom botaničnih vrtov v Ženevi. Leta 2016 je bila nato tudi formalno vključena v mrežo ENSCONETs popolnim soglasjem vseh članic konzorcija, kar je seveda pogoj za včlanitev. Predlog za našo včlanitev so podali kolegi iz Dunaja, Italije, Poljske in Švedske. Prepoznali so naše dolgoletno delo na področju semenskih bank in so na drugem konzorciju botaničnih vrtov v Ljubljani leta 2016 imeli tudi možnost pregleda naše semenske banke. V okviru sedanje mreže ENSCONET so semenske banke 18 držav EU. Skupno so torej v 18 različnih inštitucijah zbrana semena že 56 % evropskih ogroženih rastlinskih vrst od katerih jih je 39% že možno uporabiti za ponovno naselitev v naravo. V teh semenskih bankah so zbrana tudi semena 70 % rastlinskih vrst, ki so divji sorodniki ekonomsko pomembnih vrst. Vsaka posamezna država in vse skupaj imajo v bazi zabeležene vse enote. Tudi semenska banka Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani je s svojimi enotami in številom semen prispevala kar znaten delež. V ENSCONET mreži so torej vrtovi iz različnih fitogeografskih regij, ki pokrivajo zelo raznoliko floro. Mreža ENSCONET vključuje prvenstveno tiste dele semenskih bank z naravnimi vrstami pri katerih imajo semena znan izvor iz narave. V okviru mreže je bil pripravljen priročnik za nabiranje semen in urejanje semenske banke. Cilj mreže je namreč spodbujanje skupnega, visokega standarda zbiranja semen, ki poveča gensko raznovrstnost in dolgo življenjsko dobo zbranega semena. Na rednih sestankih skupaj pripravljamo prihodnje načrte zbiranja semena tako z vidika biogeografskih regij, habitatnih tipov in ciljnih rastlinskih vrst. Cilj mreže je slediti novim smernicam in zahtevam varovanja rastlinskih vrst. Prav tako je naloga mreže aktivirati in vzpodbuditi nacionalne institucije v regijah s t.i. 'vročo točko' rastlinske biodiverzitete, da pričnejo z ex-situ varovanjem rastlinskih vrst s pomočjo semenskih bank. Pri sprejemanju smernic ex-situ varovanja s semenskimi bankami sodelujejo vsi partnerji mreže ENSCONET. Prav tako vsak od partnerjev prispeva tudi svoje znanje s področja varovanja rastlinskih vrst in s svojimi izkušnjami nudi podporo drugi partnerjem. ENSOCNET mrežo je ravno v lanskem letu prevzela mlada ekipa, ki ima predstavnike iz različnih držav. Vsaj dvakrat letno potekajo sestanki tako preko spleta kot v živo ali pa na simpozijih in kongresih botaničnih vrtov. V okviru mreže ENSCONET pa je Botanični vrt Univerze v Ljubljani zadolžen za mobilizacijo institucij v državah bivše Jugoslavije, ki naj bi zgledu ostalih evropskih držav prav tako pričele z ex-situ varovanjem rastlinskih vrst s pomočjo semenskih bank. V splošnem je namreč balkanska flora zelo slabo zastopana v naravovarstvenih podatkovnih bazah in seveda tudi v obliki semen v semenskih bankah. Tovrstni konzorciji, kot je na primer mreža ENSCONET, omogočajo celovit pristop k varovanju rastlinskih vrst in med seboj zabrišejo meje med državami in institucijami. So platforma za izmenjavo mnenj, izkušenj in za podajanje znanja. Le s povezovanjem in snovanjem podobnih konzorcijev bomo lahko učinkoviteje in na globalni ravni varovali naravo.
Literatura
Aplin DM, Linington S, Rammeloo J 2007. Are indices seminum really worth the effort? Sibbaldia 5:93-107.
Cappelleti EM, Ongaro G 2008. “ Semina Horti Medici” (1614), manoscritto inedito di Prospero Alpini e primo catalogo dei semi dell' Orto botanico di Padova. Atti e Memorie dell' Academia Galileiana di Scienze, Lettere ed Arti gia dei Ricovrati e Patavina. Vol CXIX (2006- 2007).
Laliberté, B. 1997. Botanic garden sees banks/ genebanks worldwide, their facilities, collections and network. Botanic Gardens Conservation News, 2 (9), 18-23
