| LATINSKO IME | Crocus sativus |
|---|---|
| AVTOR | Mill. |
| SLOVENSKO IME | pravi žafran |
| ROD | Crocus |
| DRUŽINA (LATINSKO) | Iridaceae |
| DRUŽINA | perunikovke |
| RED | Liliales |
| RAZRED | Liliopsida |
| DEBLO | Magnoliophyta |
| KRALJESTVO | Plantae |
| RAZŠIRJENOST | J Evropa, JZ Azija |
| ŽIVLJENJSKA DOBA | |
| ČAS CVETENJA | |
| RED LIST | |
| CITES | |
| RASTE V SLOVENIJI | |
| zdravilna rastlina | |
| MEDICINAL DISTRIBUTION | Africa, India |
| MEDICINAL THREATENED | |
| MEDICINAL CITES LISTED | |
| MEDICINAL PART USED | |
| MEDICINAL SYMPTOMS TREATED | skin diseases |
| Opomba: uporaba na lastno odgovornost | |
RASTLINA RASTE V OZNAČENEM ( ) DELU VRTA | |
 | |
| SLIKA RASTLINE |
|---|
 |
| pravi žafran (Crocus sativus) |
| Med žafrani so tudi jeseni cvetoče vrste. Najbolj znan, saj že tisočletja velja za zelo drago začimbo in barvilo, je pravi žafran (Crocus sativus), katerega izvor je prav zaradi tisočletja dolgega gojenja v kulturi zelo zabrisan. Doma je menda v Iranu, Kašmirju in Mali Aziji. V cvetovih so nabirali samo rdeče rumeno-oranžno obarvane brazde. Na tratah vrta v septembru zacvetita še dva žafrana: lepi (C. pulchellus), ki je doma na Balkanu, in krasni (C. speciosus), ki izvira iz Irana in Turčije. Prvi ima svetle sivkino modre cvetove, drugi pa svetlo vijoličaste. Tekst: J. Bavcon |
USTANOVA S TRADICIJO IN ZNANJEM, ŽE VSE OD LETA 1810!
BOTANIČNI VRT PRAZNUJE - ŽE 213 LET VARUH BIODIVERZITETE!
