Suhi travnik, na obrobju Ljubljane, travniške rastlineBotanični vrt v Ljubljani ne varuje rastlin le na nadomestnem rastišču, ampak tudi na mestu samem. Že Tomažič je med drugo svetovno vojno opisoval suhe travnike za Savo v Rojah. Pri našem terenskem delu smo velikokrat nabirali rastline tudi v tamkajšnjih predelih. Kljub intenzivni obdelavi območja smo odkrili še nekaj površin, ki so bile izredno velike po pestrosti rastlin. Ena izmed večjih strnjenih, ki smo jo opazili, je bil tudi travnik v Rojah. Po nekajletnem prizadevanju nam je uspelo dobiti travnik v najem. Po pripovedovanju lastnikov ga pred letom 2000 že več kot 40 let niso gnojili. Kosili so ga le enkrat na leto, zadnja leta pa še to ne več. Takrat, ko so ga kosili, so tam opažali cvetlice, kakršne so videli na višje ležečih senožetih, je povedal lastnik. Travnik je zanimiv in pester.

Biscutella laevigata L.Že prvi popisi so pokazali, da tam raste več kot 120 različnih rastlinskih vrst (Bavcon & Marinček, 2003). To je tipičen suh travnik na produ. Na zgornjem robu travnika, ki prehaja v pas grmovja in se nato nadaljuje z njivami in travniki na višji terasi, še pozimi zacvetita navadni mali zvonček (G. nivalis) in pomladanski žafran (C. vernus subsp. vernus), pozneje pa se število vrst hitro veča. V začetku maja zacvetijo: dolgolistna mračica (Globularia punctata), navadna šparnica (Biscutella laevigata L.), nekaj različnih kukavic, kot so: steničja (Orchis coriophora L.), čeladasta (Orchis militaris), navadna (Orchis morio L.), trizoba (Orchis tridentata Scop.), pikastocvetna (Orchis ustulata L.), nekatere med njimi so zelo pogoste, in čmrljeliko mačje uho (Ophrys holosericea (Burm.fil.) Greuter). Nato zacvetijo barvilne košeničice (Genista tinctoria L.) in lepki lan (Linum viscosum L.). Konec maja, sredi junija se jim pridružijo brstične lilije (Lilium bulbiferum) in pozneje še ilirski meček (Gladiolus illiyricus Koch.), ki je v posameznih delih izredno številčen.

Suhi travnik, na obrobju Ljubljane, travniške rastlineMed vijolično obarvanimi ilirskimi mečki se rumeni prava lakota (Galium verum L.). Pokončni čišljak (Stachys recta L.) daje zopet nekoliko drugačen odtenek vijolične barve. Bodeči rožnati grmički navadnega gladeža (Ononis spinosa L.) se ponekod pojavljajo na najbolj suhih delih. Junijsko in julijsko barvitost dajejo glavinci, najpogostejša sta poljski (Centaurea scabiosa L.), in navadni (C. jacea L.), na najplitvejših tleh pa najdemo še Stoebov glavinec (C. rhenanana Boreau). Med njimi so osati. Predvsem je množičen panonski osat (Cirsium pannonicum (L. fil.) Link), ki s svojo izrazito temno vijolično barvo valovi med travami in drugim rastlinjem. Ker je tedaj to ena izmed najvišjih vrst, je naj bolj viden in celotno površino obarva vijolično. Medtem ko se pri tleh na delih z najplitvejšo plastjo prsti pojavljajo bele zaplate malocvetne španske detelje (Dorycnium germanicum Rouy.), avgusta množično zacveti navadni kosmuljek (Anthericum ramosum L.). Od kobulnic je v poletnem času številčnejši gorski silj (Peucedanum oreoselinum (L.) Moench).

Suhi travnik, na obrobju Ljubljane, travniške rastline, pokošena trava, košnja traveSuhi travnik, na obrobju Ljubljane, travniške rastline, pokošena trava, košnja trave

Če želimo ohraniti pisan suhi travnik, ga je potrebno enkrat letno pokositi. To storimo takrat, ko večino rastlin odcveti. Letos smo po odcvetu kosmuljka, travnik pokosili sredi avgusta.

SUHI TRAVNIK NA OBROBJU LJUBLJANE - POSTER

SUHI TRAVNIK NA OBROBJU LJUBLJANE - ČLANEK

Zadnja sprememba: Sreda 16. Oktober 2019, 15:57.
© 2019 BOTANIČNI VRT