Peticija ohranimo Botanični vrt, ki deluje že vse od leta 1810.
V Botanični vrt Univerze v Ljubljani sedaj po letu 1974 že drugič posega železnica. Drugi tir do Ivančne Gorice bo zopet odvzel znaten del vrta. Porušena bo stara upravna zgradba kjer je Čajnica Primula. Vse kar je bilo obljubljeno s prvim posegom, da bo zaživel tudi novi vrt na Večni poti je sedaj porušeno. V času corone pa je Botanični vrt na novi lokaciji pod Rožnikom izgubil vse.
Zato podprite Botanični vrt! Zahtevamo drugačne rešitve, da vrt ohranimo v sedanjem obsegu. Na novi lokaciji pa je potrebno izpolniti vse iz leta 1974 dane zaveze in vrtu zgraditi nazaj vse, kar mu je bilo porušeno ter tam urediti 37 ha vrta.
Prvo podpisani vodja Botaničnega vrta znan. Svet. Dr. Jože Bavcon
Povezava do peticije, ki jo lahko podpišete!
Povsem pomladno in sončno vreme v Slovenski Istri je poskrbelo za pravo pomlad tudi med rastlinami. Prvi zvončki, ki so letos najprej zacveteli in to že 29 in 30 novembra so sedaj že začutili zaresno pomlad. Te dni je tako v Istri tako cvetoče, kot da bi res že bilo konec zime. Letošnje ugodne razmere, mraz in prve slane in nato toplo vreme, ko se temperature gibljejo tudi preko 10° C z dovolj sonca, je bilo dovolj da so vzpodbudili večino, da je že zacvetela. V bleščavi zelenike, ozkolistne lobodike, laškega kačnika, ostrolistnega beluša dajejo zares pomladno in prav nič zimsko podobo. Zvončkom se pridružuje še cvetenje grmičaste šmarne detelje, ki s svojo rumenino prav polepša zimzelen grmiče, ki se nahajajo med njimi ali nad njimi. Ker opraševalcev kljub vsemu ni prav veliko, pa si zvončki v tej fazi pomagajo kar z vetrom. Ko zapiha rahel veter ali rahla burja se zazibljejo in cvetni prah se vsuje iz njih. Vsaj nekaj pa ga zanese tudi na brazde, tako da bo kljub temu vsej nekaj semena. Tiste malo poznejše pa bodo lahko oprašile še divje in domače čebele in čmrlji. Te dni pa jih ni dosti opaziti, tako da bodo ti posebni istrski zvončki, ki vsako leto cvetijo najprej. To že vsaj 20 let opazujemo tudi v zbirki Botaničnega vrta v Ljubljani. Tam so letos istrski zacveteli 18. decembra.
Tukaj v Istri pa mora večina zacveteti še v temperaturah, ki so zanje ugodne to je okrog 10° C, kasneje pa je pretoplo in se cvetovi kar zasušijo, ne proizvajajo več nektarja za opraševalce in cvetni lističi se tudi takoj zasušijo. Zato so se v večini tudi genetsko prilagodili tem razmeram z zgodnjim cvetenjem, ki ga ohranjajo tudi v kulturi.
Jože Bavcon
Čas hitro teče! Komaj smo 10. 12. 2010 otvorili tropski rastlinjak, že je tukaj njegovih prvih 15 let – 10. 12. 2020.
Morda niste vedeli da je bil prvi vodja Botaničnega vrta v Ljubljani tudi ravntelj gimnazije katero je obiskoval tudi France Prešeren.
Franc Hladnik (1773-1844) je bil po rodu Idrijčan, po študiju teolog, vendar zaradi slabega zdravja ni nikoli opravljal svojega poklica. Bil je skriptor v licejski knjižnici, poučeval je na raznih šolah, bil direktor normalke in gimnazijski perfekt. V času francoske uprave je bil profesor na Centralni šoli, po odhodu Francozov pa spet prefekt. Pod njegovim vodstvom se je ljubljanska gimnazija povzpela na raven najboljših v avstrijskih deželah. Cesar Franc I. ga je zato leta 1818 odlikoval z zlato medaljo. Bil je tudi profesor in perfekt našega pesnika Franceta Prešerna, ki ga je kot odličnega dijaka celo predlagal za štipendijo (Praprotnik 1994).
Prvi zvončki v topli slovenski Istri se razcvitajo. Prvi popolnoma se je razcvetel prav ta vikend (29-30.11.2025). Prvič v več kot 20 letih opazovanj, da je v naravi zacvetel že novembra. Stari domačini znajo povedati, da so včasih cveteli že za Miklavža ali kasneje okrog božičnih praznikov. Letos so bile temperature ravno prave. Močna poletna suša, dovolj dežja kasneje v oktobru in novembru in hkrati prve zmrzali po tem in nato lepo vreme. Vsi pogoji so bili izpolnjeni in pričakovati je bilo, da bodo zacveteli. In res se je zgodilo ta vikend.
Milenijska semenska banka (MSB) 20. 11. 2025 praznuje svojih prvih 25 let! MSB je raziskovalni objekt svetovnega formata v Sussexu v Združenem kraljestvu. Podzemni trezorji so odporni proti poplavam, bombam in sevanju ter hranijo zbirko več kot 2,5 milijarde semen s približno 40.000 vrstami kar pomeni malo preko 15 % vseh semenk na svetu. To je najbolj raznolik vir divjih rastlin na Zemlji – ohranjen in upravljan v imenu več kot 100 držav in ozemelj ter, kadar koli je to mogoče, na voljo za raziskave in obnovo.
Obiščite v jesenske barve odet čarobni vrt s strahci in poučnim pokopališčem. Sprehodite se med šelestenjem listja in občudujte njegovo barvitost. Drevesa iz različnih koncev sveta se zelo različno barvajo in dajejo svoje različne odtenke. Nekateri zanimivi plodovi pa to barvitost le še popestrijo. Velika rumena soplodja maklure ali pa grozdasti drobni plodiči lepoplodovke ali pa rdeče obarvane škofove kapice in bleščeča se semena potonik. Še marsikaj drugega boste odkrili, če se boste sprehodili med rastlinami. Jeseni je barvna paleta najlepša, naužijmo se njenih barv.
Botanični vrt že peto leto seli sredozemske rastline v rastlinjake Marjetice Koper. Jutri in v četrtek bomo naložili dva velika priklopnika rastlin. Spomnimo, Botaničnemu vrtu Univerze v Ljubljani se je v času kovida od 2020 do 2022 podrlo tako večji rastlinjak za sredozemske rastline preko 576m2 kot velik dvokrilni vhodni objekt z osrednjo veliko sprejemno pokrito ložo na Večni poti 101 s skupno površino preko 2000m2. Zgrajen je bil izključno za širitev Botaničnega vrta na novi lokaciji pod Rožnikom. Rastlinjak smo s tržnimi sredstvi dokončali leta 2004, vhodni objekt pa je bil dokončan po letu 1997 do leta 2000. Torej podrlo se je neamortizirane stavbe, ki so se lepo vklapljale v prostor in obrobje krajinskega parka, da se je tam na istem mestu zgradilo megalomansko stavbo. Nikoli nismo nasprotovali razvoju, nudili smo vsa leta naše prostore za laboratorije, pisarne, predavalnico, na koncu pa smo bili izigrani. Rastline naše tihe spremljevalke nimajo odvetnika, niso agresivne in niso nesramne, tako kot se to dela v današnjem času ko nobena izrečena beseda, ko niti podpisani dokumenti nič ne veljajo.
Botanični vrt Univerze v Ljubljani se pridružuje 25 letnici ustanovitve Milenijske semenske banke v Wakehurstu, kjer so shranjena tudi semena 100 avtohtonih rastlinskih vrst iz Slovenije. Botanični vrt UL je ta semena nabral v letu 2013, nabiranje pa je financirala Milenijska semenska banka KEW. Vse od takrat naprej Botanični vrt redno sodeluje z Milenijsko semensko banko. V najnovejši jubilejni publikaciji Milenijske semenske banke pa je objavljen tudi prispevek Botaničnega vrta UL (Samara English Edition 41 (PDF)).
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje (UL ALUO) in Botanični vrt Univerze v Ljubljani vabita na razstavo del udeleženk in udeležencev delavnice ilustracije z motivom botanike v litografski tehniki, ki se je na UL ALUO odvila v septembru.
Ponovna naselitev marsiljke je zelo uspela. Razširila se je že na dobre 3m2 površine. Reintrodukcija vrste je uspela za več kot 100%.
Otvoritev informativne table o pilotnem medovitem travniku Pedagoške fakultete UL
Trajni ukrep ETM 2025: Nadaljujemo z ozelenjevanjem avtobusnih nadstrešnic
USTANOVA S TRADICIJO IN ZNANJEM, ŽE VSE OD LETA 1810!
BOTANIČNI VRT PRAZNUJE - ŽE 215 LET VARUH BIODIVERZITETE!
