Od vseh letošnjih predstavnikov drevesnih medovitih vrst je prav Češnja tista, ki začenja s cvetenjem sedaj. Letošnji izbor znamk namreč vsebuje štiri medovite vrste.
Med prvimi kosmatinci, ki pri nas zacvetijo, je velikonočnica (Pulsatilla grandis). Čeprav je pri nas najbolj poznana, je kljub temu to ena izmed naših najredkejših vrst. V Sloveniji raste na skrajni jugozahodni meji areala. Prav zaradi redkosti v našem rastlinstvu jo uvrščamo na seznam ogroženih vrst. Je značilna stepska vrsta, ki pri nas doseže skrajno zahodno mejo svoje razširjenosti. Le ta je v naravi že odcvetela v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani pa se na skalnjaku, ki je kljub vsemu rahlo mrazišče, ker je najnižja točka v vrtu, razcveta ravno te dni, tako da jo še lahko še vidite v živo.
Društvo zelenih nadzornikov je v soboto 5.4.2025 urejalo mali žepni park ob Barjanski cesti pred dohodom do osnovne šole Trnovo. Trikotnik, ki je bil že delno obdan z živo mejo so člani društva zelenih nadzornikov zasadili s toploljubnimi rastlinami, ki bodo zanimive za različne opraševalce.
Franca Hladnika ustanovitelja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani smo letos za njegov rojstni dan 29. marca 1773 počastili z novo knjigo Franc Hladnik in Nicolaus Thomas Host: sodelovanje Franca Hladnika in Nicolausa Thomasa Hosta v duhu razsvetljenstva v Ljubljani in Dunaju
Knjiga govori o botaničnem sodelovanju med Ljubljano in Dunajem. Opisuje sodelovanje med vodjo vrta Francom Hladnikom in cesarjevim zdravnikom Thomasom Nikolajem Hostom na Dunaju. Začelo se je v Julijskih Alpah, kjer je že leta 1792 Thomas Host prvič botaniziral skupaj s Karlom Zoiso. Franc Xaver Wulfen iz Celovca je bil botanični mentor tako Karlu Zoisu kot Francu Hladniku ustanovitelju vrta Domovinske flore. Hladnik je zahajal k družini Zois in bil del razsvetljenskega kroga Žige Zoisa. Čeprav se takrat še ni tako poudarjala potreba po varovanju rastlinskih vrst je Host na Dunaju ustanovil vrt Avstrijske flore in v Ljubljani pa je Hladnik prav tako ustanovil vrt Domovinske Flore. Oboje je kar klicalo po sodelovanju. Kljub Ilirskim provincam, ki so bile pod Francoskim protektoratom, sodelovanje ni bilo nikoli prekinjeno. Leta 1812 je v Ljubljano prišlo prvo Hostovo pismo s prošnjo za semena kranjskih rastlin. To sodelovanje med Ljubljano in Dunajem preko obeh botaničnih vrtov poteka še danes. Plod sodelovanja med Dunajem in Ljubljano je tudi omenjeno delo. Hladniku smo ob 210 letnici odkrili doprsni kip v Botaničnem vrtu. Njegovo življenje je obdelano v samostojni monografiji iz leta 2012. Danes pa je tukaj še novo delo, ki kaže na njegovo evropsko sodelovanje in pomen Botaničnega vrta. Svojo zgodovino moramo poznati, še bolje pa bi bilo, če bi to najstarješo akademsko ustanovo znali tudi spoštovati in nadgraditi, ne pa, da se po 33 letih samostojne države še vedno bori za preživetje. Smo zares pozabili na razsvetljenski duh?
Prva japonska češnja izmed mnogih krasotic je zacvetela
Kljub mrazu zjutraj je bilo v Botaničnem vrtu vseeno okrog ničle, ponekod celo malo pod njo, a ko je posijalo sonce so se prvi cvetovi razprli. Zadnjih štirinajst dni jo stalno opazujemo, pa se do danes zjutraj ni odprl noben cvet. Ob 8.30 se je začel razpirati prvi cvet, potem je zapihalo in malo zaustavilo, sedaj pa jih že nekaj cveti…
Čeprav je bilo prejšnji teden za navadne zvončke že pretoplo, se zelo dobro držijo in je vrt še vedno v polnem cvetju. Njim so se že prejšnji teden pridružile še kronice, žafrani in seveda trobentice tako da je barvna paleta vse večja. Z gregorčki, ki smo jih izdelovali 10.3.2025, pa se ob večanju svetlobe tudi pestrost rastlin veča. Če temperature ne bodo previsoke, bo pozno zimsko in pomladno cvetenje še nekaj časa vztrajalo. Obiščite Botanični vrt in uživajte v cvetju. Tudi v dežju je ravno tako lepo.
Petek, 28. februar – nedelja, 2. marec 2025
10. Festival zvončkov
10. festival zvončkov poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar.
Foto: N. Žgank
Botanični vrt že veliko let sodeluje pri ozelenitvi prizorišča jazz festivala.
Leto 2024 je za nami in za Botanični vrt je bilo preteklo leto še posebej težko, saj smo že na začetku leta bili seznanjeni z neprijetnim dejstvom, da naj bi v zemljišče Botaničnega vrta UL posegla železnica. Pri vseh osebah, odgovornih za ta poseg in tudi pri našem vodstvu smo naleteli na gluha ušesa. Le vi, dragi prijatelji Botaničnega vrta ste s podpisom peticije stopili v naš bran in s tem dokazali, da vam je mar za najstarejšo znanstveno raziskovalno in izobraževalno institucijo v Sloveniji. Le vi ste s tem povzdignili svoj glas in s tem podprli naša prizadevanja za ohranitev Botaničnega vrta. Zbralo se je vas je več kot 10.300 podpisnikov in moč skupinskega duha je povzročila, da je bil trenutni odgovor z ministrstva takšen, da bodo poskušali drugi tir železnice umestiti izven vrta. Brez vaše pomoči se to v tej obliki zanesljivo ne bi zgodilo. Ali bo tako dejansko tudi realizirano, pa bo pokazala prihodnost. Brez vas vaše nesebične podpore torej ne bi zmogli. Zaradi tega se vam cela ekipa Botaničnega vrta iz srca zahvaljuje in vam v letu 2025 želi čim več lepih in srečnih dni v objemu neprecenljive narave ter vas vabi v rastlinsko kraljestvo Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.
Hvala vam vodja Botaničnega vrta
Toplo vreme po božično novoletni zmrzali je v zbirki Botaničnega vrta UL v Ljubljani do sedanjo zaustavitev rasti zvončkov iz doline Dragonje le prebudilo.
V Slovenski Istri so to soboto 21.12.2024 že zacveteli prvi zvončki a zanimivo, da zopet ne tisti, ki so prejšnji vikend kazali znake, da se bodo že čez kak dan razprli.
Ob podiranju rastlinjaka na Večni poti v letu 2020 se je na Botanični vrt UL vršil velik pritisk, da umakne novico o tem iz družbenih omrežij. Sledil je zelo žolčen sestanek in potem izsiljena skupna izjava za medije, ki govori, kako se bo fakulteta potrudila in rešila stisko Botaničnega vrta v prihodnje.
USTANOVA S TRADICIJO IN ZNANJEM, ŽE VSE OD LETA 1810!
BOTANIČNI VRT PRAZNUJE - ŽE 215 LET VARUH BIODIVERZITETE!
