Ko se narava in študentje srečajo
Valentina Nedaković, študentka arhitekture doma iz Kopra, je v sklopu seminarja, več v spodnjem citatu izdelala zelo zanimivo nalogo z naslovom FloraCikel, ki pokriva območje, ki je predvideno za širitev Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani pod Rožnikom.
»Valentina Nedaković, 4. letnik
prof. Jurij Sadar u.d.i.a., asist. Ana Kreč m.i.a., Jure Hrovat m.i.a.
FLORACIKEL
BOTANIČNI VRT + KOLESARNICA
Projekt Floracikel je hibrid med botaničnim vrtom in kolesarnico, ki se nahaja na lokaciji za Nacionalnim inštitutom za biologijo. Leži v enem izmed petih zelenih klinov, ki segajo v Ljubljano. Na lokaciji pa sta tudi dva pomembna naravna sistema: zeleni pas ob cesti, od katerega se projekt odmika, ter pas Glinščice z varovanim območjem 5. metrov na vsaki strani. Cilj projekta je ohraniti ta dva sistema in ju razširiti s trajnostno usmerjenimi in premišljenimi posegi.
Poglavitni program predstavljata botanični vrt ter kolesarnica. Sledijo mu vsi programi, ki so nujno potrebni za njuno delovanje in dodatni, kot so kavarna, učilnice in botanična knjižnica. Večja kolesarnica za univerzitetna kolesa se vzpostavi, ker se bo v območje iztekala nova univerzitetna kolesarska pot. Na območje se bodo v bližnji prihodnosti selile tudi številne fakultete. Na kampus Brdo bo tako migriralo več kot 11 500 študentov in zaposlenih.«
Že leta 1969 se je območje pod Rožnikom nasproti živalskega vrta rezerviralo za širitev Botaničnega vrta. Leta 1974 je v Botanični vrt na Ižanski cesti posegla železnica in ga zmanjšala na 2 ha. Zato se je tedaj na območju pod Rožnikom začelo odkupovati zemljo za bodoči vrt. V 90 letih se je končno začelo graditi Biološko središče v sklopu katerega je bil predviden razširjen Botanični vrt. Sredi 90-ih let se je tam zgradilo vhodni objekt za bodoči botanični vrt, ki se ga je počasi zaključevalo zelo dolgo vse do leta 2000 in naprej. Botanični vrt ga ni dobil v uporabo, ker je bilo z odprtjem Biološkega središča že premalo prostora v osnovni stavbi. Zato se je tedaj zapisalo, da se te prostore začasno da v uporabo NIB (Nacionalnemu inštitutu za biologijo) in se jih potem vrne Botaničnemu vrtu (o tem obstojijo podpisani dokumenti z žigom). Leta 2004 je botanični vrt na novi lokaciji pod Rožnikom sam s tržnimi sredstvi dokončal rastlinjak za sredozemske rastline. V času korone pa se je na vse to pozabilo, na vse podpisane papirje, na vse obljube. Botaničnemu vrtu se je porušilo vse, rastlinjak 2020 in nato še vhodni objekt, ki se je zelo smiselno vklapljal v okolje. Botanični vrt tako že štiri leta svoje rastline vsako jesen seli na prezimovanje v rastlinjake Marjetice Koper. Da je mera polna, se je v tem času začelo tudi z idejo o drugem tiru do Ivančne Gorice na obstoječi lokaciji Botaničnega vrta na Ižanski cesti 15. Letos pa je ta dejavnost zelo intenzivna in zato je v teku tudi peticija Ohranimo Botanični vrt.
Zelo pohvale vredno je, da so se študentje arhitekture v okviru seminarja lotili te problematične, če hočete tabu tematike. Prostor je še vedno namenjen Botaničnem vrtu, le da se tega v javnosti ne sme omenjati. Biotehniška fakulteta je to območje preimenovala v raziskovalno polje, zato da bi se zabrisalo vse sledi. Čeprav popolna kmetijska površina, je kar na enkrat postala v celoti zavarovan habitat. Samo del je naravovarstveno pomemben in to je bilo predvideno, da tako ostane tudi v Bodočem vrtu. Stavbe se je torej porušilo, potrebno je bilo le še spremeniti ime in potem je zgodba zaključena. Od predvidene lokacije tako ne ostane nič več.
Nasproti te površine ne nekdanjem polju BF sedaj poleg Fakultete za kemijo in Fakulteta za informatiko, ki že stojita, sta v začetku postopka gradnje še dve novi: Fakulteta za farmacijo in Fakulteta za strojništvo. Dobro je, da bodo fakultete dobile ustrezne prostore. Vsega skupaj naj bi bilo tukaj, tako kot je omenjeno v projektu Flora Cikel preko 11 000 študentov in zaposlenih. Čeprav Kunminška deklaracija iz leta 2021 govori o sožitju človek z naravo, pri nas pozabljamo, kako je narava, tudi urejena narava, pomembna za psihično preživetje človeka. Covid je jasno pokazal ta prainstinkt ljudi, potrebo po zelenih površinah. Na Univerzi pa to ne razumejo tako in bi samo gradili in gradili, tukaj se porabi več denarja. Pozabljajo, da je zeleno okolje še kako pomembno za nove ideje. Zato smo v Botaničnem vrtu UL že leta 2013 prijavili projekt Green meeting area, ki bi ravno omenjeno območje umestil v prostor kot prostor srečevanj v zelenem okolju. S strani Biotehniške Fakultete nismo bili ustrezno podprti, zato projekt ni šel preko druge faze. Danes je popolnoma jasno zakaj ni bilo ustrezne podpore. Zato, da se je Botaničnemu vrtu tam podrlo vse prostore. Denar davkoplačevalcev ni bil pomemben. Sedaj, ko je jasno koliko bo tam zaposlenih skupaj s študenti, prostor kar kliče po zeleni uporabi. Zato je res pohvale vredna ideja študentov Arhitekture skupaj s svojimi mentorji, ki so prostor holistično obdelali in umestili objekte, ki sledijo naravi in so pravi rajski vrt, ki bo tudi v zimskem času študentom in zaposlenim nudil prijazno okolje. Da bi bili še bolj usmerjeni k naravi so tukaj predvideli še kolesarsko pot, kolo za vsakega študenta in pa kolesarnico kot prostor srečevanj, kar je v tujini že dolgoletna praksa. Res iskrene čestitke vsej ekipi za opravljeno delo.
Čas je torej, da ideje, ki so sedaj samo v obliki maket - razstave, ki bo odprta v avli tropskega rastlinjaka v Botaničnem vrtu na Ižanski cesti 15, v četrtek 12. 9. ob 18 uri, zagledajo tudi luč sveta. Skrajni čas je, da Univerza, ki jo financirajo davkoplačevalci, v svoji strategiji njim tudi nekaj vrne. Botanični vrt UL deluje za najširšo javnost, kar pa žal ni zaželeno. Botanični vrt že 214 let deluje v službi najširše javnosti, varuje rastline in floro Slovenije, predstavlja raznolikost rastlinskega bogastva najširši domači in svetovni javnosti. Dobro bi bilo, da bi Univerza v Ljubljani prišla tudi do zelene strategije, ne samo do betonske, kot je to vidno do sedaj. Da bi spoznala pomen Kunminške deklaracije in pomena prijaznega okolja za zaposlene in še številčnejše študente in najširšo javnost. Potem ji bo tudi njena dvakrat starejša ustanova kaj pomenila. Le v prijaznem in prijetnem okolju se rojevajo nove ideje!
Znan. svet. Dr. Jože Bavcon Vodja Botaničnega vrta
Projekt študentke za arhitekturo - Botanični vrt UL na razširjeni lokaciji pod Rožnikom.
Otvoritev razstave bo v avli tropskega rastlinjaka v četrtek 12.9.2024 ob 18. uri.
Botanični vrt Univerze v Ljubljani je ponovno z dve svetovnima certifikatoma. Obnovljeni certifikat za botanične vrtove smo uspeli pridobiti povsem ob koncu leta, naslednjega za ohranjanje rastlinskih vrst pa smo dobili v petek. Od 117 vrtov na celem svetu, ki so zaprosili in šli čez zahteven postopek preverbe za pridobitev certifikata ima sedaj samo 94 vrtov na svetu certifikat za botanične vrtove in samo 18 med njimi ima še certifikat za ohranjanje rastlinskih vrst.
Po decembrskem prejemu obnovljenega certifikata za botanični vrt, so nas danes s strani svetovne organizacije botaničnih vrtov BGCI v Londonu razveselili z še drugim obnovljenim certifikatom za ohranjanje rastlinskih vrst. Čeprav smo en certifikat že imeli, smo do tega prišli še z večjim trudom in s še več dokazili kot pri prvem. Ni dovolj imeti samo strategijo, brez nje ne moreš biti certificiran vrt, ni dovolj imeti samo vizijo. Vse navedeno je potrebno tudi izvajati in potem to z izvedenimi deli dokazati, da potem zadostiš vsem pogojem za certifikat. Veseli smo, da smo v ekipi tistih najboljših na svetu.
Botanični vrt Univerze v Ljubljani je prav danes prejel ponovno obnovljen certifikat za botanične vrtove. Leta 2018 je bil med prvimi prejemniki na svetu. Samo sedem od desetih izbranih je tedaj dobilo certifikat s strani BGCI - svetovne organizacije botaničnih vrtov s sedežem v Londonu.
V Botaničnem vrtu v Ljubljani vodeni ogledi in delavnice skupaj trajajo od ene do več šolskih ur (naravoslovni dan).
Pripravljen imamo obširen program vodenih ogledov po Botaničnem vrtu in delavnic za predšolske skupine, osnovne in srednje šole ter višje šole. Naši programi so razdeljeni po letnih časih, tako da si lahko ogledate kateri program je najprimernejši za čas, ko nas želite obiskati. Ker smo prilagodljivi se lahko za program še dodatno zmenimo in kombiniramo različne programe. Za skupine otrok s posebnimi potrebami programe prilagodimo do te mere, da lahko otroci še zmeraj sodelujejo.
Različne programe in način prijave si lahko ogledate na spodnjih povezavah:
Predmetna stopnja (6-9 razred)
Če želite rojstni dan preživeti v naravi, je praznovanje v Botaničnem vrtu ravno za vas. Kadar nam vreme dopušča imamo pogostitev v zunanjem delu, v primeru slabega dežja pa v zaprtem delu. Za hrano in pijačo starši poskrbijo sami. Rojstni dan traja tri ure. Slavljenec na koncu praznovanja prejme darilo. Cena za do 15 otrok znaša 200 € in vključuje dva animatorja, prostor in 3-urni program. Vsak dodatni otrok nad 15 se doplača 10 €. Naročite se na tel.št. 01 427 12 80 ali na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
V ponedeljek (23.10.2022) in torek (24.10.2022) zopet selimo rastline v Koper. To kar se dogaja z Botaničnim vrtom je nacionalna katastrofa. 212 let stara ustanova se mora sama boriti, da rastline sploh preživijo. Porušili so ji vhodni objekt na novi lokaciji in rastlinjak na Večni Poti.
Sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij
Botanični vrt v Ljubljani pesti prostorska stiska Slovenska kronika 14.8.2022 RTVSLO
Tema dneva 11.07.2022 Nova24TV
Oglejte si še že prej objavljene novice na to temo:
Selitev rastlin v rastlinjak Marjetice Koper
Kaj pa novi botanični vrt?
Izgnanke preseljenje nazaj v Ljubljano
Izjava za medije 7.9.2020
Iz arhiva vrta
Dokončani rastlinjak na novi lokaciji botaničnega vrta ob biološkem središču
Rastlinjak sredozemskih rastlin in sočnic
Danes 11.10.2021 ob 8. uri začenjamo z nalaganjem rastlin na kamion za prevoz do Kopra.
Botanični vrt Univerze v Ljubljani je bil letos spomladi s strani svetovne organizacije botaničnih vrtov BGCI (Botanic Gardens Conservation International) s sedežem v Londonu povabljen na preizkus še ene akreditacije, ki se nanaša na področje varstvene biologije-konkretneje varovanja rastlinskih vrst. Med enajstimi izbranimi vrtovi na svetu od 3500-tih, je te dni prejel certifikat, da je uspešno opravil akreditacijo in pridobil naziv BGCI conservation practitioner. Za majhno Slovenijo je že izbor v krog izbranih pomenil veliko, pridobljena akreditacija pa potrjuje, da Botanični vrt Univerze v Ljubljani s svojim znanjem in aktivnostmi uspešno opravlja zelo pomembno poslanstvo varovanja rastlinskih vrst na lokalnem in svetovnem nivoju.
USTANOVA S TRADICIJO IN ZNANJEM, ŽE VSE OD LETA 1810!
BOTANIČNI VRT PRAZNUJE - ŽE 215 LET VARUH BIODIVERZITETE!
