1. Splošni ogled Botaničnega vrta v različnih letnih časih
2. Ekologija rastlin
(1) Ekologija, ekosistemi in ekološki pogoji življenja rastlin
(2) Travnik in travniške rastline
(3) Mlaka, močvirje in barje
(4) Tropski rastlinjak - rastline tropskih in subtropskih krajev in njihove prilagoditve
(5) Rastline mineralno revnih okolij - mesojede rastline
(6) Gozd in lesne rastline
(7) Drevesa pozimi
(8) Invazivne rastline
3. Sistematika
(1) Sistematika (samo za 9. razred)
(2) Kako določamo rastline?
4. Izolacija DNK - delavnica (izvajamo skozi vse leto)
5. Lupe
(1) Sistematika
6. Rastline, njihova uporaba in pomen za človeka
(1) Rastline, njihova uporaba in pomen za človeka
(2) Zdravilne rastline
(3) Medovite rastline/Čebelja pot
7. Samostojno delo
8. Ekskurzija na Ljubljansko barje
9. Vodeni ogled Po poti Fleischmannovega rebrinca

1. Splošni ogled Botaničnega vrta v različnih letnih časih
Sprehodimo se skozi vse dele Botaničnega vrta: arboretum, skalnjak, tropski rastlinjak, močvirje, rastlinski sistem... in spoznavamo značilne rastline, njihove posebnosti, rastišča... Botanični vrt je več kot le zanimiv park. V samem centru Ljubljane tako lahko opazujete ogrožene, redke ali že skoraj izumrle rastline, spoznavate vrstno pestrost - biodiverziteto Slovenije in sveta, vidite živali, ki so si našle zatočišče v podobnih pogojih kot v naravi. Vsak letni čas nam kaže drugačno podobo rastlinskega sveta.

Izvajamo skozi celo leto.

2. Ekologija
Za vsako življenjsko združbo so značilne svojevrstne rastline. Na travniku in v rastlinskem sistemu spoznavamo travniške rastline, v mlaki in bazenčkih si pogledamo vodne, močvirske in barjanske rastline ter opazujemo vodne živali. V skalnjaku spoznamo gorske in kraške rastline, med njimi številne ogrožene in zavarovane. V arboretumu spoznavamo domorodne in tujerodne lesne vrste, ekologijo rastlin v podrasti, ovijalk, pomen gozda… Naučimo se kakšna je razlika med smreko in jelko, kako spoznamo tiso, kakšna je razlika med grmom in drevesom… V zimskem času se učimo razlikovati drevesa po lubju, razrasti, zimskih popkih. Tropski rastlinjak nudi možnost spoznavanja tropskih in subtropskih ekosistemov, tamkajšnjega podnebja, rastlinstva, prilagoditev rastlin na ekološke pogoje v tropskem deževnem gozdu, medvrstnih odnosov.

(1) Ekologija, ekosistemi in ekološki pogoji življenja rastlin
(2) Travnik in travniške rastline
(izvajamo od maja do septembra)
(3) Mlaka, močvirje in barje (izvajamo od maja do septembra)
(4) Tropski rastlinjak - rastline tropskih in subtropskih krajev in njihove prilagoditve (izvajamo skozi celo leto)
(5) Rastline mineralno revnih okolij – mesojedke (izvajamo skozi celo leto)
(6) Gozd in lesne rastline (izvajamo od aprila do novembra)
(7) Drevesa pozimi (izvajamo v zimskih mesecih)
(8) Invazivne rastline (izvajamo od maja do oktobra)
V Botaničnem vrtu bomo poiskali invazivne rastline, ki so posajene tu v izobraževalne namene. Na delavnici bodo učenci po skupinah izpolnili osebne izkaznice nekaterih invazivnih rastlin.

3. Sistematika
Sistematika je tisti del biologije, ki je v šolskih klopeh najmanj zanimiv, če pa se odpravimo v naravo, postane prava pustolovščina. V Botaničnem vrtu učenci opazujejo žive rastline, dobijo občutek kako velik je v resnici prispevek Linnéja k poznavanju rastlinskega sveta. Sprehodimo se med gredicami v rastlinskem sistemu in spoznavamo pestrost rastlinskih vrst znotraj iste družine. V kombinaciji s splošnim ogledom, spoznavanjem gozda ali travnika, lahko učenci spoznavajo razlike med enokaličnicami in dvokaličnicami, golosemenkami in kritosemenkami ali določajo rastline s poenostavljenimi določevalnimi ključi.
(1) Sistematika (samo za 9. razred)
(2) Kako določamo rastline? (uporaba poenostavljenih določevalnih ključev)

4. Izolacija DNK - delavnica (izvajamo skozi vse leto)
Kaj je DNK  in kakšen je njen pomen za življenje? Ali DNK lahko vidimo, otipamo? Na delavnici bomo iz celic zelenjave ali sadja na enostaven način izolirali DNK in si jo lahko tako tudi predstavljali. Pogovarjali se bomo o tej pomembni molekuli ter vlogi molekularne genetike v današnjem svetu.

Monokularne lupe5. Lupe
Kot dopolnilo posameznim učnim temam, ki jih nudimo v Botaničnem vrtu, je sedaj na voljo tudi uporaba binookularnih lup. Učenci lahko s pomočjo lup spoznavajo miniaturni svet rastlin, ki ga s prostim očesom ne moremo videti. Lupe jim odstrejo pogled v notranjost cveta, cvetnih delov in drugih rastlinskih organov. Prav tako lahko z njihovo pomočjo občudujejo oblikovno pestrost različnih očem skritih struktur na posameznih rastlinskih delih.
(1) Sistematika

Bidens tripartita (tridelni mrkac)   Hieracium sp. (škržolica)
     
Onosma sp. (rdeci koren)  

6. Rastline, njihova uporaba in pomen za človeka
(1) Rastline, njihova uporaba in pomen za človeka (Izvajamo od aprila do novembra)
(2) Zdravilne rastline (Izvajamo od aprila do novembra)

Katere rastline in kateri deli rastlin so zdravilni? So zdravilne rastline lahko tudi strupene? Med rastlinami v Botaničnem vrtu bomo poiskali tiste, ki so zdravilne, na delavnici pa po vonju eteričnih olj in okusu čajev prepoznali zdravilne rastline. Zdravilno rastlino si bodo otroci lahko tudi posadili in odnesli domov.
(3) Medovite rastline/Čebelja pot (Izvajamo od maja do oktobra)

Na sprehodu po Botaničnem vrtu si bomo ogledali medovite rastline. Pri teh se bomo dotaknili problema invazivnih rastlin in poudarili pomen avtohtonih rastlin in biotske pestrosti. Ogledali si bomo učni čebelnjak, se pogovarjali o pomenu čebel kot opraševalcev za rastline, problemu ekstenzivnega kmetovanja, pomenu varovanja okolja za ohranjanje čebel ter o čebelah na podeželju in v mestu. Obiskali bomo še  trajno semensko banko, se pogovarjali o poklicih, povezanih z genskim inženiringom, biotehnologijo, razmišljali o ohranjanju okolja kljub posegom v okolje, genetiki in žlahtnjenju in pomenu ekološkega načina kmetovanja in trajnostnega razvoja.

7. Samostojno delo
Učenci dobijo učni list z narisanim zemljevidom vrta z označenimi raziskovalnimi postajami na eni strani in risbo ivanjščice z raziskovalnimi nalogami na drugi strani. V manjših skupinah se s pomočjo zemljevida odpravijo in rešijo zastavljene naloge: opazujejo ali povonjajo rastline, prilepijo list,  rišejo, iščejo rastline z določenimi lastnostmi… in zapišejo svoje ugotovitve. Tovrsten učni list je odličen orientacijsko-raziskovalni pripomoček, ki spodbuja terensko orientacijo, opazovanje, skiciranje…

Primerno za enourni ogled ali za dvourni oz. triurni ogled v kombinacijami z različnimi temami.

8. Ekskurzija na Ljubljansko barje
Na kratko predstavimo Botanični vrt, kjer si pogledamo predvsem barjanske rastline, ki so na Ljubljanskem barju praktično že izumrle. Na samem Barju pa si pogledamo ostanek šotnega barja Mali Plac, kjer lahko vidimo močvirsko in barjansko rastlinstvo in Jurčevo šotišče, kjer si ogledamo ostanke šote in opazujemo zaraščanje barja na Jurčevem šotišču in razmišljamo o pravilnosti določenih posegov v to zavarovano okolje. Na poti opazujemo in spoznavamo tudi rastlinstvo in živalstvo na travnikih, njivah in v gozdu, spoznavamo nastanek in zgodovinski razvoj Ljubljanskega barja, se pogovarjamo o koliščarjih in njihovi kulturi, rastlinstvu in živalstvu nekoč in danes, razmišljamo o razlogih za izginjanje močvirij in barij ter možnostih za njihovo ohranitev. Če se za ekskurzijo odločite v času ko cveti močvirska logarica, si pogledamo še mokrotne travnike v Bevkah in opazujemo to zaščiteno lepotico v njenem naravnem okolju.

Izvajamo od aprila do septembra.

(1) Ekskurzija na Ljubljansko barje: obisk ostanka barja na Malem Placu z njegovim značilnim rastlinstvom in Jurčevega šotišča
(2) Barjanske rastline v Botaničnem vrtu in ekskurzija na Ljubljansko barje

Priporočamo 3–urno ekskurzijo. 4–urna in 5-urna ekskurzija sta primerni v kombinaciji z ogledom Botaničnega vrta.

9. Vodeni ogled Po poti Fleischmannovega rebrinca
Med vodenim ogledom Po poti Fleischmannovega rebrinca se skupina pod vodstvom vodnika Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani seznani s pestrostjo rastlinskih vrst v botaničnem vrtu in v različnih življenjskih okoljih Grajskega griča, kjer se odpre pogled na sezonsko barvitost rastlinskega sveta. Pot pelje vse do Ljubljanskega gradu – do mesta ponovnega rastišča Fleischmannovega rebrinca, kjer skupino prevzame vodnik Ljubljanskega gradu in jo popelje po pestri in zanimivi preteklosti te poznosrednjeveške trdnjave, simbola slovenske prestolnice.
Po poti Fleischmannovega rebrinca - e-brošura (pdf)

Izvajamo od februarja do novembra.

Alenka Marinček
Pedagoški vodja Botaničnega vrta v Ljubljani

Ljubljana, 23.8.2017

Zadnja sprememba: Sobota 13. Januar 2018, 9:13.
© 2018 BOTANIČNI VRT