PROGRAM VODENIH OGLEDOV IN NARAVOSLOVNIH DNI PREDMETNA STOPNJA

Programi se navezujejo na učni načrt predmeta Naravoslovje v 6. in 7. Razredu ter učni načrt Biologije v 8. in 9. Razredu. Učenci se na naših vodenjih rastlin dotaknejo, povohajo in sodelujejo pri delu. Priporočamo ogled od 2 šolskih ur dalje. Ogledamo si zunanji del vrta. V nekaterih programih je tropski rastlinjak vključen, ne pa v vseh. Če želite tudi ogled tropskega rastlinjaka nam to povejte pri naročanju, cena ostane enaka. Programi so razdeljeni po letnih časih, vendar je včasih zaradi vremenskih pogojev izvedba možna tudi v drugem letnem času, zato so možne kombinacije.

Za prijave in informacije glejte prijave in informacije.

Izbirate lahko med naslednjimi programi:

CELOLETNI PROGRAM
Splošni ogled s tropskim rastlinjakom
Rastni cikel rastlin (razmnoževanje rastlin)
Rastlinski organi in lupe
Prst in korenine
Različna življenjska okolja in prilagoditev rastlin (6. razred)/Ekosistem (7. razred)
Mlaka, močvirje in barje (7. razred)
Drevesa in grmi
Kraljestvo rastlin – sistematika
Rastlinski detektivi
Zdravilne in uporabne rastline
Kemija v rastlinah in prsti
Izolacija DNK
Evolucija rastlin

POMLAD
Cvet in opraševalci
Tujerodne vrste ter redke in ogrožene vrste
Ekskurzija na Ljubljansko barje
Čebelnjak in medovite rastline
Vodeni ogled Po poti Fleischmannovega rebrinca

POLETJE
Cvet in opraševalci
Suhi travnik in travniške rastline
Tujerodne vrste ter redke in ogrožene vrste
Ekskurzija na Ljubljansko barje
Čebelnjak in medovite rastline
Vodeni ogled Po poti Fleischmannovega rebrinca

JESEN
Cvet in opraševalci
Razširjanje rastlin
Tujerodne vrste ter redke in ogrožene vrste
Čebelnjak in medovite rastline

ZIMA
Vednozelena drevesa in iglavci
Tropski rastlinjak - rastline tropskih in subtropskih krajev in njihove prilagoditve

1. Splošni ogled s tropskim rastlinjakom
Sprehodimo se skozi vse dele Botaničnega vrta: arboretum, skalnjak, tropski rastlinjak, močvirje, rastlinski sistem in si ogledamo nekaj najbolj izstopajočih rastlin. Opazujemo lahko ogrožene, redke ali že skoraj izumrle rastline, vidimo rastline z vseh predelov Slovenije in drugih delov sveta in živali, ki so si našle zatočišče v podobnih pogojih kot v naravi. Obiščemo tudi tropski rastlinjak, kjer si ogledamo najbolj zanimive rastline.

2. Rastni cikel rastlin (razmnoževanje rastlin)
Spoznamo razliko med enoletnicami in trajnicami, kaj so semena in kaj rastline potrebujejo za rast. Semena posejemo v lonček z zemljo in spoznamo razliko med spolnim in nespolnim razmnoževanjem rastlin ter razmnoževanjem s pomočjo človeka. Ogledamo si posebne rastline, ki za razmnoževanje ne potrebujejo semen in se naučimo kaj so potaknjenci. Posadimo rastlino, ki se razmnožuje vegetativno.

3. Rastlinski organi in lupe
Na sprehodu po vrtu si ogledamo različne preobražene rastlinske organe (pasti za žuželke, vitice, korenike, …) in se pogovorimo o njihovi vlogi. S pomočjo mikroskopskih lup si ogledamo njihovo zgradbo (listi, steblo, cvetovi) in spoznamo razliko med enokaličnicami in dvokaličnicami.

4. Prst in korenine
Učenci si ogledajo, potipajo in povonjajo različne prsti v našem vrtu. Ogledajo si kakšna je prst v skalnjaku, ob mlaki, v arboretumu, …Pogovorimo se kaj sploh je prst in kakšna je njena sestava. Ločili bomo izbrano prst in si ogledali kaj vsebuje. Preizkusili bomo prepustnost in vpojnost različnih prsti ter si ogledali različna gnojila in se pogovorili o njihovi uporabi ter kakšen vpliv imajo.

5. Različna življenjska okolja in prilagoditev rastlin (6. razred)
Sprehodimo se skozi vrt in v različnih delih vrta spoznavamo različne življenjske združbe, za katere so značilne svojevrstne rastline. Spoznavamo žive in nežive dejavnike posameznega okolja (travnik, vodne, močvirske in barjanske rastline, gorske in kraške rastline, med njimi številne ogrožene in zavarovane ter lesne vrste, tropske ter subtropske vrste.

6. Ekosistem (7. – 9. razred)
Kaj je ekosistem in kaj ga sestavlja? Ogledamo si različne dele vrta, ki predstavljajo različne ekosisteme (arboretum, mlaka, travnik, mokrišče, skalnjak) in si ogledamo katere živali in rastline najdemo tam. Kakšna je sploh vloga rastlin v ekosistemu? Kdo je proizvajalec, kdo potrošnik? Kako se rastline prilagodijo na nevarnost? Kaj je prehranjevalna veriga in kaj splet? Kakšne vse medvrstne odnose poznamo? V kakšnem odnosu so glive in drevesa, v kakšnem lišaj in drevo?

7. Drevesa in grmi
Kakšna je razlika med lesne in zelnato rastlino? Kakšno steblo ima lesna rastlina? Kaj se nahaja v notranjosti debla? Kakšna je razlika med grmom in drevesom ter kakšna med golosemenko in kritosemenko. Kaj pa ginko? V arboretumu si ogledamo sloje, ki ponazarjajo sloje v gozdu. Kaj sploh je gozd in kakšen je njegov pomen? Spoznamo nekaj naših in tujih lesnih vrst. Na delavnici spoznavamo različne dele dreves in jih povežemo s pravo rastlino.

8. Kraljestvo rastlin - sistematika
Najprej izvemo kaj sploh je sistematika ter katere kategorije poznamo. Učenci spoznajo kraljestvo rastlin ter njegove predstavnike (zelene alge, mahovi, praprotnice, semenke). Naučimo se kako ločimo steljčnice in brstnice. V kombinaciji s splošnim ogledom, spoznavanjem rastlinskih organov, travnika, lahko učenci spoznavajo razlike med enokaličnicami in dvokaličnicami, golosemenkami in kritosemenkami ter določajo rastline s poenostavljenimi določevalnimi ključi. Na koncu se v določanju rastlin preizkusijo tudi sami z določevalnimi ključi. V zimskem času se sistematika izvaja z določevalnimi ključi za lubje.

9. Rastlinski detektivi
Otroci dobijo učni list z raziskovalnimi nalogami. V manjših skupinah se odpravijo in rešijo zastavljene naloge: opazujejo ali povonjajo rastline, prilepijo list, naredijo poskus, rišejo, iščejo rastline z določenimi lastnostmi in zapišejo svoje ugotovitve. Tovrsten učni list je odličen orientacijsko-raziskovalni pripomoček, ki spodbuja terensko orientacijo, opazovanje in skiciranje. Primeren je kot dodatek ob drugih programih.

10. Cvet in opraševalci
Kakšno nalogo imajo cvetovi in kakšna je njihova zgradba? Ogledamo si različne cvetove in se pogovorimo o tem kdo jih oprašuje. Naučimo se kako poteka oprašitev in kako pride do oploditve. Na sprehodu po Botaničnem vrtu si ogledamo rastline, ki jih oprašujejo žuželke in v zameno dobijo nektar. Podrobneje si bomo ogledali kako oprašujejo čebele, na katerih cvetovih nabirajo medičino, mano in cvetni prah ter izvedeli, kakšne barve cvetov so za čebele najbolj privlačne. Ogledali si bomo učni čebelnjak in se pogovarjali o čebeli in njenem življenju. Možna je kombinacija z delavnico cvet, kjer si učenci izdelajo svoj cvet, s katerim se naučijo zgradbe cveta.

11. Razširjanje rastlin
Rastline naših krajev in rastline tujih dežel jeseni dokončujejo rastno sezono z zorenjem plodov. Ogledali si bomo različne plodove in opisali njihovo zgradbo, razmišljali kdo jih razširja, jih razdelili na sočne in suhe plodove, se naučili kaj je seme, kaj plod in kaj je soplodje. Pogledali bomo v notranjost ploda in si pogledali kje se nahaja seme. Pod lupo si bomo ogledali različna semena ter opazovali razlike med enokaličnicami in dvokaličnicami. S pomočjo jodovice bomo ugotovili, kje v semenu se nahaja škrob.

12. Mlaka, močvirje in barje (7. razred)
V pozni pomladi se prebuja tudi življenje v mlaki. Ogledamo si vretenčarske in nevretenčarske vrste v vrtu. Z mrežicami lovimo živali in si jih pobližje ogledamo ter poskusimo določiti z določevalnimi ključi. Spoznamo vodne in obvodne oz. močvirske rastline in njihove prilagoditve. Vrt leži na obrobju Ljubljanskega barja…. Kaj sploh je barje in kako se razlikuje od močvirja? Pod lupami si ogledamo kakšne prilagoditve imajo vodne rastline.

13. Suhi travnik in travniške rastline
V Šentvidu se nahaja suhi travnik. Poleti je travnik poln pisanih rastlin in živali. Primerjamo raznolikost rastlin na travniku in v gozdu, strategije preživetja enoletnic in trajnic, ugotavljamo kako so rastline prilagojene na pašo in košnjo. Pogovarjamo se o pomenu pravilne skrbi za travnike za ohranjanje rastlinstva in živalstva in problemih gnojenja in košnje s sodobno mehanizacijo. Učenci določijo vrste rastlin na kvadratnem metru in določijo biotsko pestrost travnika. Program se izvaja v Šentvidu, dobimo se na zbirni točki po dogovoru.

14. Vednozelena drevesa in iglavci
Tudi pozimi je v Botaničnem vrtu zanimivo. Lesne rastline se nam pokažejo v povsem novi luči: opazujemo barvo lubja, opazujemo in potipamo površino lubja, opazujemo, primerjamo in skiciramo habitus – razrast grmov in dreves. Opazujemo zimske popke, iglavce in pozimi cvetoče grme, kot so nepozebniki in zimski cvet. Spoznamo nekaj najpogostejših iglavcev, ugotovimo kakšna je vloga smole in kako se iglice razlikujejo od listov ter na delavnici spoznamo različne storže, ki jim poiščemo drevesa. Lahko si tudi posadimo drevo in opazujemo kako raste.

15. Tujerodne vrste ter redke in ogrožene vrste
Kaj je tujerodna in kaj invazivna vrsta? Ogledamo nekaj tujerodnih rastlinskih in tudi živalskih vrst ter povemo kako so sploh zašle v naše okolje in kako lahko ljudje pomagamo pri zmanjšanju vnosa. Pogledamo si kako nenavadno se nekatere razmnožujejo in kakšno nevarnost predstavljajo tuje vrste za naše domorodne vrste. Redke in ogrožene vrste so tiste najbolj vabljive za nabiranje. Ste vedeli, da ste lahko zaradi nepravilnega nabiranja tudi kaznovani? Na sprehodu po vrtu spoznamo redke in ogrožene rastline.

16. Tropski rastlinjak - rastline tropskih in subtropskih krajev in njihove prilagoditve
Tropski rastlinjak je v zimskem času prijetno topel in rastline bujno rastejo, kar nas spominjajo na poletje. Spoznali bomo rastline iz Južne Amerike, Azije, Avstralije in Afrike, med drugim okusno vanilijo, pekoči ingver, arašide, rastline iz časa dinozavrov, papirus, izvedeli, katere liste so uporabljali za knjižne kazalke, poiskali rastline, v katere tropske drevesne žabe odložijo mrest in sami preizkusili kakšen mora biti list, da se na njem ne zadržuje voda. Pogovarjali se bomo o tropskem podnebju in si ogledali različne prilagoditve rastlin.

17. Ekskurzija na Ljubljansko barje
Na kratko predstavimo Botanični vrt, kjer si pogledamo predvsem barjanske rastline, ki so na Ljubljanskem barju praktično že izumrle. Na samem Barju si pogledamo ostanek šotnega barja Mali Plac, kjer lahko vidimo močvirsko in barjansko rastlinstvo in Jurčevo šotišče, kjer si ogledamo ostanke šote in opazujemo zaraščanje barja na Jurčevem šotišču. Na poti opazujemo in spoznavamo tudi rastlinstvo in živalstvo na travnikih, njivah in v gozdu, ogledamo si mravljišče in naredimo poskus z mravljami, spoznavamo nastanek in zgodovinski razvoj Ljubljanskega barja, se pogovarjamo o koliščarjih in njihovi kulturi, rastlinstvu in živalstvu ter življenju ljudi nekoč in danes, razmišljamo o razlogih za izginjanje močvirij in barij ter možnostih za njihovo ohranitev. Če se za ekskurzijo odločite v času, ko cveti močvirska logarica, si pogledamo še mokrotne travnike v Bevkah in jo opazujemo to v njenem naravnem okolju.

18. Zdravilne in uporabne rastline
Na sprehodu po vrtu si ogledamo različne uporabne in zdravilne rastline ter spoznamo v kakšne namene jih uporabljamo in kako jih pripravimo. Spoznamo rastline, ki so hkrati užitne in strupene, tuje in domače rastline za prehrano, ugotavljamo izvir ter njeno uporabnost. Spoznamo nekaj najpogostejših začimbnic, ki jih gojimo na vrtovih . Ogledamo si tudi nekaj najpogostejših zdravilnih rastlin v naravnem okolju in spoznamo, da so nekatere med njimi ogrožene in zavarovane ter da imajo nekatere v različnih količinah različno učinkovino. Poskusimo različne okuse čajev zdravilnih rastlin ter povohamo različna eterična olja.

19. Čebelnjak in medovite rastline
Zakaj rastline potrebujejo opraševalce? Katere živali oprašujejo rastline in na kakšen način jih rastline privabljajo? Na sprehodu po Botaničnem vrtu si bomo ogledali rastline, ki jih oprašujejo žuželke in v zameno dobijo nektar. Ogledali si bomo različne cvetove, njihovo obliko, barvo, jih povohali in se pogovarjali o njihovih opraševalcih. Podrobneje si bomo ogledali kako oprašujejo čebele, na katerih cvetovih nabirajo medičino, mano in cvetni prah, zvedeli, kakšne barve cvetov so za čebele najbolj privlačne, zakaj so čebele tako pomembne za človeka in ohranjanje ravnovesja v naravi. Ogledali si bomo učni čebelnjak in se pogovarjali o čebeli in njenem življenju.

20. Kemija v rastlinah in prsti
Na sprehodu po vrtu si učenci ogledajo in povohajo različne rastline iz katerih pridobivamo eterična olja in se pogovorijo o vsebnosti drugih snovi v rastlinah. Na delavnici poskusijo sami prepoznati vonj eteričnih olj. Učenci naberejo različne liste ter s pomočjo kromatografije spoznavajo katera naravna barvila se nahajajo v listih. V različnih delih vrta vzamejo vzorce prsti. Razlikujejo med vrstami prsti, jih analizirajo in se spoznajo z različnimi gnojili.

21. Izolacija DNK
V kombinaciji z ogledom vrta si lahko izberete tudi izolacijo DNK. Kaj je DNK in kakšen je njen pomen za življenje ter ali jo vidimo, otipamo? Na delavnici bomo iz celic zelenjave ali sadja na enostaven način izolirali DNK in si jo lahko tako tudi predstavljali. Pogovarjali se bomo o tej pomembni molekuli ter vlogi molekularne genetike v današnjem svetu.

22. Evolucija rastlin
V kateri geološki dobi so se pojavile prve rastline? Ali so vse rastline nastale naravno? Katere so preživele? Ogledamo si nekaj rastlinskih fosilov. Učenci se spoznajo s pojmom naravni in umetni izbor ter kako se isti genotip v različnem okolju lahko drugače izrazi (fenotip).  Ogledamo si različne rastline in se pogovorimo kje rastejo ter kako so se prilagodile na okolje.

23. Vodeni ogled Po poti Fleischmannovega rebrinca
Med vodenim ogledom se skupina pod vodstvom vodnika seznani s pestrostjo rastlinskih vrst v Botaničnem vrtu in v različnih življenjskih okoljih Grajskega griča, kjer se odpre pogled na sezonsko barvitost rastlinskega sveta. Pot pelje vse do Ljubljanskega gradu – do mesta ponovnega rastišča Fleischmannovega rebrinca, kjer skupino prevzame vodnik Ljubljanskega gradu in jo popelje po pestri in zanimivi preteklosti te poznosrednjeveške trdnjave, simbola slovenske prestolnice.
Po poti Fleischmannovega rebrinca - e-brošura (pdf)

Zadnja sprememba: Sreda 25. Marec 2020, 18:56.
© 2020 BOTANIČNI VRT