Praznovanje 210 let

Glasbena točka
''Naravo je treba doživeti skozi občutja!'' je že več kot pred 200 leti izjavil sloviti pruski naravoslovec in polihistor Alexander von Humboldt, ki je deloval prav v času odprtja našega botaničnega vrta. V tem pogledu so prav botanični vrtovi tisti, ki ljudem naravo približajo in jim jo pomagajo razumeti. Zato danes, v tem prijetnem poletnem dnevu, na dan 210. obletnice ustanovitve Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani pozdravljamo vse tukaj zbrane, še posebej pa:
- Predstavnike republike Slovenije:
- Predstavnike Slovenske akademije znanosti in umetnosti
- Predstavnike Univerze v Ljubljani
- Predstavnike Mestne občine Ljubljana
- In naše goste iz tujine, direktorja botaničnega vrta na Dunaju dr. Michaela Kiehna in direktorja graškega botaničnega vrta dr. Christiana Berga in druge visoke goste ter vse vas prisotne, ki skupaj z nami ustvarjate že 210 let staro zgodbo botaničnega vrta.

Praznovanje 210 let

Glasbena točka

Zbrani smo prav na istem mestu, kjer je pred 210 leti učitelj botanike Franc Hladnik s svojim znanjem in entuziazmom osnoval botanični vrt. Vrt je bil sprva imenovan Vrt domovinske flore in je bil ustanovljen v okviru Centralnih šol, ki so imele v času lirskih provinc status univerze. Leta 1920 pa je botanični vrt prešel pod okrilje leto prej ustanovljene Univerze v Ljubljani. Zato najprej vabim k besedi prorektorico prof. dr. Tanjo Dmitrović:
Govor: prof. dr. Tanja Dmitrović

Praznovanje 210 let

Glasbena točka

Najlepša hvala mladima glasbenikoma za popestritev s Sepetovo skladbo Zemlja pleše.
Glede na to, da botanični vrt ni le pestra rastlinska zbirka, ampak ustanova, ki po eni strani razvija in posreduje biotehniška znanja študentom fakultete in drugim znanstvenim ustanovam, po drugi strani pa ji znanja le-teh pomagajo in krepijo v razvoju, vabim k besedi dekana Biotehniške fakultete prof. dr. Emila Erjavca
Govor: prof. dr. Emil Erjavec

Praznovanje 210 let

Glasbena točka

Kljub temu, da so v času ustanovitve vrta nekateri menili, da je njegova lokacija preveč oddaljena od centra Ljubljane, se je do današnjih dni mesto tako razširilo, da je vrt danes skoraj v njegovem centru. Je tako rekoč zelena oaza sredi Ljubljane, na voljo meščanom in drugim obiskovalcem. S svojo dejavnostjo je integriran v zeleno mestno politiko in pomaga pri uresničevanju njenih projektov. Menim, da je zato primerno, če nam nekaj besed o dobrem skupnem sodelovanju spregovori podžupan Mestne občine Ljubljana gospod prof. dr. Janez Koželj.
Govor: prof. dr. Janez Koželj

Praznovanje 210 let

Glasbena točka

Kot je znano, Botanični vrt Univerze v Ljubljani ni aktiven zgolj na domačih tleh, ampak tudi v tujini. Je član Botanic Garden Conservation International, Evropskega konzorcija botaničnih vrtov, združenja Ensconet, AIGBA in med več kot 3000 vrtovi na svetu je bil med prvimi sedmimi prejemnik dveh najvišjih certifikatov in sicer BGCI Acredited Botanic Garden in Conservation Parctitioner. V konzorciju botaničnih vrtov velja celo za enega izmed najbolj proaktivnih botaničnih vrtov. Z drugimi botaničnimi vrtovi po svetu dobro sodeluje že od samih začetkov. Uspeh in posledica tovrstnega sodelovanja je pravzaprav njegov obstanek do današnjih dni. Saj je prav to tesno poznanstvo Hladnika s cesarskim zdravnikom Nikolasom Thomasom Hostom, vodjem botaničnega vrta na Dunaju, v času avstrijskega ukinjanja institucij ustanovljenih s strani francozov, ohranilo naš botanični vrt. To medsebojno strokovno povezanost ohranjamo še sedaj zato prosim direktorja dunajskega botaničnega vrta prof. dr. Michaela Kiehna, da nam nameni nekaj besed.
Govor: prof. dr. Michael Kiehn

Praznovanje 210 let

Dear honorary guests, dear university representatives, dear friends and colleagues,

I am very thankful to the organizers of this commemorative event for the invitation to say a few words tonight. It is an honour and a pleasure for me to be here, to celebrate jointly with you the 210th anniversary of the foundation of the University of Ljubljana Botanical Gardens.

Before I will start with my own considerations and thoughts, please let me pass on the congratulations of Paul Smith, Secretary General of Botanic Gardens Conservation International, and of the European Consortium of Botanical Gardens.

On behalf of the European Botanic Gardens Consortium and the global botanic gardens community, I would like to congratulate Dr Bavcon and the University of Ljubljana on the occasion of your 210th anniversary. Your garden is highly respected by the international community for its work in plant conservation, plant science and public engagement. This is reflected by the fact that the University of Ljubljana Botanical Garden has received two accreditations from BGCI and Dr Bavcon has been awarded the Marsh Christian award for his contributions to plant conservation. Your garden is the national botanical garden of Slovenia and, as such, is a national treasure in the same way that national museums or other cultural institutions form part of Slovenia’s identity. However, it is more than this. It is also a centre of excellence for addressing national and global challenges related to the loss of biodiversity, climate change and the steps that humanity needs to take to live more sustainably. The role of the botanical garden has never been more important, and I encourage you all to give it the support it deserves in its third century. Congratulations again, and I wish I could have been with you to celebrate this important occasion.

Dr Paul Smith, Secretary General, BGCI
-----------------------

An now, please allow me a few words about the past, presence and future of the University Gardens of Ljubljana from my own viewpoint, as director of an older sister garden with long standing historical linkages to Ljubljana, but also as Senior Vice President of the International Association of Botanical Gardens (IABG), and as Steering Committee Member of the European Native Seed Conservation Network (ENSCONET) Consortium.

The University Botanical Gardens of Ljubljana were started on July 11, 1810 – exactly 210 years ago. And this start was not an easy one – if looking at the political situation at that time with the French ruling in Ljubljana. But it was due to an enthusiast and visionary, Franc Hladnik, that the garden became reality and, from the beginning onwards, played an important role in education, horticulture, research and conservation. This was not by chance, as Hladnik corresponded and exchanged views with other important botanists of his time like Franz Xaver von Wulfen or Heinrich Gottlieb Reichenbach, or with other founders of Botanical Gardens like Johann Jakob Bernhardi in Erfurt or Nikolaus Thomas Host in Vienna. The Botanical Garden project was so successful, that it continued to operate during the Habsburg time, in contrast to other French initiatives – with very intensive links to Nikolaus Thomas Host at our botanical garden at the University of Vienna.

If I look at the situation of the University of Ljubljana Botanical Gardens today, I can see the same enthusiasm for research, conservation, scientific horticulture and science communication than 210 years ago. Representing a relative small country in Europe, the Botanical Gardens and his director, Dr. Joze Bavcon, are, nevertheless, amongst the most active members of the European Consortium of Botanical Gardens and are carrying out innovative actions in ex-situ/in-situ conservation and public outreach. The unique achievements in conservation, e.g., were recently recognized by the botanical gardens´ community with the Marsh Christian award for Joze Bavcon as already mentioned by Paul Smith, or with the BGCI accreditation of the University Botanical Gardens of Ljubljana.
Also, the linkages with the Botanical Garden at the University of Vienna have remained very tight over the centuries. Currently we are closely collaborating in a number of research and conservation projects like the International Plant Exchange Network or ENSCONET. I highly appreciate these collaborations.

The remarkable range and quality of all the activities of the University Botanical Gardens of Ljubljana cannot be esteemed high enough. With this work, the gardens are providing an outstanding contribution to the international recognition for the scientific and conservation work of the University of Ljubljana and of Slovenia.

The University of Ljubljana can really be proud of this institution, and I am convinced that, in the light of the extraordinary performance and achievements of the gardens, they will continue to be a priority institution within the University. With my best wishes for a fruitful and sustainable continuation of the work of the Botanical Gardens of the University of Ljubljana and with congratulations to the University for this Garden and to all staff members for the results of their hard work I thank you very much for your attention. 

Dragi spoštovani gostje, predstavniki univerze, dragi prijatelji in kolegi,

Zelo sem hvaležen organizatorjem tega spominskega dogodka za povabilo in možnost, da spregovorim nekaj besed. V čast in veselje mi je, da lahko tukaj z vami praznujem 210 obletnico ustanovitve Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.

Preden bom začel s svojimi razmišljanji in mislimi, mi dovolite, da vam prenesem čestitke Paula Smitha, generalnega sekretarja Botanic Gardens Conservation International in Evropskega konzorcija botaničnih vrtov.

''V imenu Evropskega konzorcija botaničnih vrtov in globalnega združenja botaničnih vrtov, želim čestitati dr. Bavconu in Univerzi v Ljubljani ob vaši 210. obletnici. Vaš vrt je v mednarodnem združenju zaradi svojega dela, varovanja rastlinskih vrst in javnega udejstvovanja zelo spoštovan. To se odraža v dejstvu, da je Botanični vrt Univerze v Ljubljani prejemnik dveh akreditacij s strani Botanic Gardens Conservation International in da je bil dr. Bavcon nagrajen z Marsh Christian-ovo nagrado za prispevek k varovanju rastlinskih vrst. Vaš vrt je nacionalni vrt države Slovenije in je kot takšen vaš nacionalni zaklad podobno kot so muzeji in druge kulturne inštitucije, ki so del Slovenske identitete. Ampak kakorkoli, je mnogo več kot to. Je center odličnosti za nacionalne in globalne izzive povezane z izgubo biodiverzitete, klimatskimi spremembami in mesto, ki daje človeštvu zavedanje, da mora živeti bolj trajnostno. Vloga botaničnega vrta ni bila nikoli pomembnejša kot je prav dandanes in zato vas vse spodbujam k podpori, ki jo zasluži v svojem tretjem stoletju. Še enkrat vam izrekam iskrene čestitke in si želim, da bi lahko ta pomembni dogodek praznoval z vami.''

Dr. Paul Smith, Generalni sekretar BGCI

-----------------------
Sedaj pa mi dovolite kot direktorju nekoliko starejšega vrta, zgodovinsko povezanega z ljubljanskim, in kot podpredsedniku International Association of Botanical Gardens ter članu Steering Committee of the European Native Seed Conservation Network Consortium spregovoriti nekaj besed o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.

Botanični vrt Univerze v Ljubljani je bil ustanovljen 11. julija 1810, pred natančno 210 leti. Njegov začetek ni bil enostaven, s stališča politične situacije so imeli nad Ljubljano takrat oblast Francozi. Ampak zaradi entuziasta in vizionarja Franca Hladnika je vrt postal resničnost. Od takrat naprej je imel pomembno vlogo v izobraževanju, hortikulturi, raziskovalni dejavnosti in varovanju rastlinskih vrst. Kar ni bilo po naključju, saj imel Hladnik bogato korespondenco in izmenjavo svojega znanja z drugimi pomembnimi botaniki tistega časa kot so bili na primer Franz Xaver von Wulfen ali Heinrich Gottlieb Reichenbach, oziroma z drugimi ustanovitelji botaničnih vrtov kot so bili Johann Jakob Bernhardi v Erfurtu ali Nikolaus Thomas Host na Dunaju. Delovanje ljubljanskega botaničnega vrta je bilo tako uspešno, da se je nadaljevalo tudi v obdobju Habsburške monarhije predvsem zaradi dobrega znanstva Hladnika z Nikolausom Thomasom Hostom delujočim v našem dunajskem botaničnem vrtu. Namreč vse ostale institucije ustanovljene s strani francozov so bile takrat ukinjene.

Ko pogledam Botanični vrt Univerze v Ljubljani danes, vidim enak raziskovalni entuziazem, varovanje rastlinskih vrst, znanstveno in hortikulturno raziskovanje ter znanstveno komunikacijo tako kot pred 210 leti. Kot predstavnik relativno majhne evropske države, je Botanični vrt Univerze v Ljubljani in njegov vodja dr. Jože Bavcon med najbolj aktivnimi člani Evropskega konzorcija botaničnih vrtov in nosilec inovativnih idej v ex-situ in in-situ varovanju rastlinskih vrst ter z svojimi aktivnostmi dosega širšo javnost. Edinstveni dosežki s področja varovanja rastlinskih vrst so bili nedavno prepoznani tudi s strani združenja botaničnih vrtov v obliki Marsh Christian nagrade podeljene dr. Jožetu Bavconu, kar je bilo omenjeno že v pismu Paula Smitha, in z dvema BGCI akreditacijama podeljenima Botaničnemu vrtu.

Prav tako je povezava med Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani in Botaničnim vrtom Univerze na Dunaju zelo močna že skozi stoletja. Trenutno sodelujem pri številnih raziskovalnih in naravovarstvenih projektih kot je Plant Exchange Network oziroma ENSCONET. Naše sodelovanje izredno cenim.

Izjemen obseg in kvaliteta aktivnosti, ki jih izvaja Botanični vrt Univerze v Ljubljani ga ni moč vrednotiti dovolj visoko. S svojim delom vrt namreč zagotavlja izstopajoč prispevek mednarodni prepoznavnosti znanstvenega delovanja in delovanja s področja varovanja rastlinskih vrst Univerze v Ljubljani.

Univerza v Ljubljani je lahko resnično ponosna na Botanični vrt kot institucijo, in prepričan sem, da v luči izrednega delovanja in dosežkov vrta, bo le-ta še naprej prednostna institucija znotraj Univerze. Z mojimi najboljšimi željami za plodovito in trajnostno nadaljevanje dela Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani in z čestitkami Univerzi za njen vrt in vsemu osebju za dosežene rezultate njihovega težkega dela, se zahvaljujem za vašo pozornost.

prof. dr. Michael Kiehn

Zahvala našemu gostu iz tujine, ki nas vedno znova prijetno preseneti, mlada glasbenika pa vabim, da se nam pridružita s skladbo Belih Vran, Presenečenja.

Praznovanje 210 let

Glasbena točka

''Kaj če domovina ti skazati?
Bil v resnici si slovenski sin!
Slave z zlatimi črkami kovati
Treba ni, si stavil sam spomin.
Z zelši vred bo tvoje ime časteno, -
Znamnje, vsako spomlad prerojeno,
Bo po teb nazvanih cvetk izbor,
Tebi v čast, cvetličar kranjskih gor!''

S temi besedami Dragutina Karla Dežmana kijih je zapisal ob smrti Franca Hladnika leta 1844, se spodobi, da po 210 letih počastimo Hladnikov prispevek k naravoslovni znanosti, poučevanju in varovanju slovenske flore z odkritjem njegovega doprsnega kipa, ki je delo mladega obetavnega akademskega kiparja Lana Seuška. Kip je izdelan na osnovi edine obstoječe slike Franca Hladnika. Zaradi svoje skromnosti se mož namreč ni želel portretirati. Prosim gospo prorektorico prof. dr. Tanjo Dmitrović, podžupana Mestne občine Ljubljana prof. dr. Janeza Koželja in dekana Biotehniške fakultete prof. dr. Emila Erjavca, da kip odkrijejo ob prijetni glasbeni spremljavi.

Praznovanje 210 letPraznovanje 210 let

Odkritje kipa

Praznovanje 210 let

Glasbena spremljava

Lipa zelenela je tam v dišečem gaju… No, tudi v tem botaničnem vrtu je do nedavnega 200 let zelenela lipa, ki jo je ob odprtju botaničnega vrta zasadil francoski maršal Avgust Marmont in je nosila ime Marmontova lipa, ter bila najstarejša prebivalka botaničnega vrta. Zadaj jo je žal starost premagala a smo poskrbeli za njene potomce. Enega od teh bomo ob današnjem častitljivem jubileju posadili nasproti kipa, da bo s svojimi zelenimi vejami in dišečim cvetjem obujala spomin na zgodovinski čas botaničnega vrta. Zopet prosim gospo prorektorico prof. dr. Tanjo Dmitrović, podžupana Mestne občine Ljubljana prof. dr. Janeza Koželja, dekana Biotehniške fakultete prof. dr. Emila Erjavca in direktorja dunajskega botaničnega vrta prof. dr. Michaela Kiehna da slovesno zasadijo potomko Marmontove lipe.

Praznovanje 210 letPraznovanje 210 let

Praznovanje 210 letPraznovanje 210 let

Praznovanje 210 letPraznovanje 210 let

Zasaditev lipe

Glasbena spremljava ob zasajanju

https://www.bgci.org/news-events/university-of-ljubljana-botanic-garden-celebrates-its-210th-anniversary/

Zadnja sprememba: Torek 11. Avgust 2020, 6:32.
© 2020 BOTANIČNI VRT