
V februarju leta 1999 smo v Botanični vrt Univerze v Ljubljani dobili diplomatsko darilo za državo Slovenijo – japonske češnje. Podarilo jih je združenje ljubiteljev cvetočih češenj. V vrt je prispelo sedem različnih vrst oziroma kultivarjev: Prunus campanulata, P. x yedoensis 'Yedoensis', P. jamasakura 'Kenro-kuen-kumagai', P. lannesiana 'Goiko', P. lannesiana 'Sekiyama', P. sargentii in P. verocunda 'Antiqua'. Češnje so iz drevesnice Saitami v bližini Tokija. Slovesna predaja češenj je bila tretjega februarja leta 1999 v japonskem parlamentu. Eno leto so vse te sadike, rasle v karantenskem nasadu v Botaničnem vrtu na Ižanski cesti 15. Ob obisku Njene cesarske visokosti princese Sayako, od 8. – 11. oktobra 2000, pa je prišlo do slovesne zasaditve prve sadike japonske češnje na predvideni novi lokaciji botaničnega vrta, na Večni poti 111.
Od takrat naprej so vsako pomlad tam številni obiskovalci uživali v cvetenju češenj in tam so se odvijali tudi hanamiji.
Japonske češnje imajo za Japonce velik simbolni pomen skozi celotno njihovo zgodovino. V devetem stoletju so zasadili prvo češnjo pred cesarsko palačo in od takrat naprej nosijo zanje pečat aristokratske rastline.
A po skoraj 25 letih od njihove zasaditve na Večni poti lahko ugotavljamo, da niti diplomatskih daril ne znamo ceniti. Ob gradnji novega Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) pa se je podrlo vse še neamortizirane objekte namenjene Botaničnemu vrtu in tudi japonske češnje so utrpele veliko škodo. Češnje kot občutljive rastline takšnih posegov ne prenesejo, na kar smo vsa ta leta opozarjali, zaman. Češnje, ki so že dajale lepo podobo novim vhodom v nove fakultete, so sedaj zdesetkane. Kar 20 velikih dreves je sedaj suhih ali na pol suhih, verjetno pa jih bo še nekaj. Zaradi tega bodo nekoč čudovito cvetoča dreves te dni padla pod rezili žage. Dandanes dajejo tako zelo klavrno podobo protokolarnega darila. Botanični vrt je stalno opozarjal na problem gradnje ob češnjah, a zaradi tega smo bili krivi, saj naj bi s tem zavirali znanost. Nasad japonskih češenj je bil zasnovan tako, da je dajal simbolično povezavo japonske in naše kulture. Japonske češnje so rastle po celotni prejšnji dolžini stavbe, potem so se zlile v bližnji gozd, kjer so ob istem času zacvetele naše divje češnje, torej naša naravna vrsta. Sedaj pa naprej od nasada japonskih češenj raste povsem tuja vrsta, gledičija, ki s češnjami in povezavo obeh kultur nima nobene zveze. To kaže na naš odnos do rastlin, do diplomatskega darila in nenazadnje tudi do najstarejše naše akademske ustanove Botaničnega vrta ter rastlinske pestrosti Slovenije katero predstavlja že 215 let.
Zaradi tega, ker je bil Botanični vrt ustrežljiv in prijazen, je ob novi gradnji NIB izgubili vse prostore in postal nezaželeni zaradi opozarjanja posledic gradnje na japonske češnje. Ob tem prav tako Botanični vrt UL v novi stavbi ni dobil niti enega kvadratnega metra prostora.
Zaradi akademskega pohlepa in prestiža kdo bo koga, pa rastline naše tihe spremljevalke izgubljajo svoj prostor.
Znan. svet. dr. Jože Bavcon Vodja Botaničnega vrta UL
Japonske češnje leta 2020 (posnetek). Ko je potrebno stroko prirediti, Nib je dal izdelati 2015 strokovno mnenje o bolnih japonskih češnjah, da bi prepričali javnost, da jih je potrebno odstraniti pred gradnjo. Tudi stroka mora delati v službi akademskega pohlepa. To je lep primer, mi smo na to opozarjali. Češnje so lahko tudi 80 let stare, kar lahko vidimo v sosednjem Celovcu, stare pa so tudi ponekod po Sloveniji in za čuda še vedno rastejo.

Ob podiranju rastlinjaka na Večni poti v letu 2020 se je na Botanični vrt UL vršil velik pritisk, da umakne novico o tem iz družbenih omrežij. Sledil je zelo žolčen sestanek in potem izsiljena skupna izjava za medije, ki govori, kako se bo fakulteta potrudila in rešila stisko Botaničnega vrta v prihodnje.

Botanični vrt Univerze v Ljubljani je ponovno z dve svetovnima certifikatoma. Obnovljeni certifikat za botanične vrtove smo uspeli pridobiti povsem ob koncu leta, naslednjega za ohranjanje rastlinskih vrst pa smo dobili v petek. Od 117 vrtov na celem svetu, ki so zaprosili in šli čez zahteven postopek preverbe za pridobitev certifikata ima sedaj samo 94 vrtov na svetu certifikat za botanične vrtove in samo 18 med njimi ima še certifikat za ohranjanje rastlinskih vrst.
V Botaničnem vrtu v Ljubljani vodeni ogledi in delavnice skupaj trajajo od ene do več šolskih ur (naravoslovni dan).
Pripravljen imamo obširen program vodenih ogledov po Botaničnem vrtu in delavnic za predšolske skupine, osnovne in srednje šole ter višje šole. Naši programi so razdeljeni po letnih časih, tako da si lahko ogledate kateri program je najprimernejši za čas, ko nas želite obiskati. Ker smo prilagodljivi se lahko za program še dodatno zmenimo in kombiniramo različne programe. Za skupine otrok s posebnimi potrebami programe prilagodimo do te mere, da lahko otroci še zmeraj sodelujejo.
Različne programe in način prijave si lahko ogledate na spodnjih povezavah:
Predmetna stopnja (6-9 razred)

Če želite rojstni dan preživeti v naravi, je praznovanje v Botaničnem vrtu ravno za vas. Kadar nam vreme dopušča imamo pogostitev v zunanjem delu, v primeru slabega dežja pa v zaprtem delu. Za hrano in pijačo starši poskrbijo sami. Rojstni dan traja tri ure. Slavljenec na koncu praznovanja prejme darilo. Cena za do 15 otrok znaša 200 € in vključuje dva animatorja, prostor in 3-urni program. Vsak dodatni otrok nad 15 se doplača 10 €. Naročite se na tel.št. 01 427 12 80 ali na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

V ponedeljek (23.10.2022) in torek (24.10.2022) zopet selimo rastline v Koper. To kar se dogaja z Botaničnim vrtom je nacionalna katastrofa. 212 let stara ustanova se mora sama boriti, da rastline sploh preživijo. Porušili so ji vhodni objekt na novi lokaciji in rastlinjak na Večni Poti.
Sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij
Botanični vrt v Ljubljani pesti prostorska stiska Slovenska kronika 14.8.2022 RTVSLO
Tema dneva 11.07.2022 Nova24TV
Oglejte si še že prej objavljene novice na to temo:
Selitev rastlin v rastlinjak Marjetice Koper
Kaj pa novi botanični vrt?
Izgnanke preseljenje nazaj v Ljubljano
Izjava za medije 7.9.2020
Iz arhiva vrta
Dokončani rastlinjak na novi lokaciji botaničnega vrta ob biološkem središču
Rastlinjak sredozemskih rastlin in sočnic

Danes 11.10.2021 ob 8. uri začenjamo z nalaganjem rastlin na kamion za prevoz do Kopra.

Botanični vrt Univerze v Ljubljani je bil letos spomladi s strani svetovne organizacije botaničnih vrtov BGCI (Botanic Gardens Conservation International) s sedežem v Londonu povabljen na preizkus še ene akreditacije, ki se nanaša na področje varstvene biologije-konkretneje varovanja rastlinskih vrst. Med enajstimi izbranimi vrtovi na svetu od 3500-tih, je te dni prejel certifikat, da je uspešno opravil akreditacijo in pridobil naziv BGCI conservation practitioner. Za majhno Slovenijo je že izbor v krog izbranih pomenil veliko, pridobljena akreditacija pa potrjuje, da Botanični vrt Univerze v Ljubljani s svojim znanjem in aktivnostmi uspešno opravlja zelo pomembno poslanstvo varovanja rastlinskih vrst na lokalnem in svetovnem nivoju.
USTANOVA S TRADICIJO IN ZNANJEM, ŽE VSE OD LETA 1810!

BOTANIČNI VRT PRAZNUJE - ŽE 215 LET VARUH BIODIVERZITETE!